V stranki z najdaljšo demokratično tradicijo v Sloveniji, kot so se oklicali v na svoji spletni strani objavljenem pozivu „Namenite del dohodnine Slovenski demokratski stranki“, pravzaprav nikoli niso znali športno prenesti lastnih porazov. Pa bi se tega vendarle že lahko naučili. Razen, če ni to ta nova, a po postanem dehteča slovenska pomlad, ki jo namerava v prihodnosti s spodbujanjem stereotipnih predstav o politični večvrednosti staroslovencev zasledovati Janševa NDS.
V stranki z najdaljšo demokratično tradicijo v Sloveniji, kot so se oklicali v na svoji spletni strani objavljenem pozivu „Namenite del dohodnine Slovenski demokratski stranki“, pravzaprav nikoli niso znali športno prenesti lastnih porazov. Pa bi se tega vendarle že lahko naučili. V zadnjih dveh desetletjih samostojne države, kar po mnenju še naprej neodkritega polit-kolumnista Tomaža Majerja, oziroma kogarkoli že, ki se za njim, podpisanim pod prav tako na spletni strani sds.si objavljeni hujskaški spis „Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi“, skriva, slovenska občila in levičarska propaganda strašita prebivalstvo v Sloveniji, so namreč v do sedaj Janševi SDS na državnozborskih volitvah zmagali zgolj in samo enkrat.
Toda nepripravljenost na poraz je v celotni domači samo v sebe zaverovani strankarski politiki pogosta odlika. Da to pač ni zgolj akutni sindrom po postanem dehtečih pomladnih strank nenazadnje potrjuje tudi današnja odsotnost predčasno padlega premierja in predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja na pred-koalicijskih pogajanjih z nespornim zmagovalcem 4. decembrskih volitev in najverjetnejšim prvim kandidatom za mandatarja Zoranom Jankovićem. Zmagi njegove Liste in legalnosti ter legitimnosti prvih predčasnih volitev sicer v Janševi SDS ne oporekajo. S samooklicano analizo strukture volivcev Pozitivne Slovenije z vidika novih državljanov, pod katero se je kdorkoli že skril za podpisanim Tomažem Majerjem, pa naj bi lastnim in prav tako kot polit-komisarjem partijskega vrha SDS razočaranim volivcem matematično in logično pojasnili zgolj to, kako je lahko do tega tako zelo nepričakovanega poraza sploh prišlo.
Toda tako iz prvotnega - in kot se je izkazalo predvsem promociji vsakodnevnega nošenja trenirk na Slovenskem namenjenega zapisa „Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi“ - kot še posebej iz temu sledečih odzivov Janševe SDS, izhaja, da vendarle sploh ne gre za analizo, pač pa za dokončni prelom s poskusi, da bi se SDS vendarle nekako umestila v demokratično sredino. Odzivi, da v zapisanem ne gre za javno spodbujanje ali razpihovanje narodnega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, pač pa za svobodo govora reči Srbu Srb, južnjaku južnjak in trenirkarju trenirkar, namreč sodijo v klasičen repertoar neonacističnih strank po vsej Evropi.
Če se na klasične prvine političnega diskurza sodobnih neonacistov, ki se v imenu dokazovanja lastne večvrednosti sklicujejo na svobodo govora, ne spoznate, si le oglejte pred časom na ljubljanskem filmskem festivalu predstavljeni nemški dokumentarec Poklic Neonacist / Beruf Neonazi. Kako to sicer zgleda povsem poslovenjeno, pa lahko preverite tudi na v teh dneh nadpovprečno obiskani spletni strani SDS in prispevku „Priročnik za telebane 10+1: Kaj je sovražni govor in kaj ni?, ki ga je po naročilu prispeval politično preverjeni nekdanji novinar danes pa piarovec in podjetnik Jože Biščak.
Še bolj natančno pa standardno neofašistično retoriko v stilu – le poglejte bazene, Auschwitz je bil zgolj letovišče – najdemo v odgovoru na po mnenju SDS žaljivo izjavo - kako nenavadno - predsednika lastne liste Zorana Jankovića. Ker bi se naj vključil v ponovni, pravzaprav pa že 20 let trajajoči medijski pogrom nad SDS in v njem spet uveljavljeni novorek vsestranskega fašistoidnega etiketiranja so mu iz SDS odgovorili kar v jeziku, ki mu ga sicer sami podtikajo. Tako so v SDS prepričani, da je prav mogoče, da lahko v stranki, ki se imenuje po Zoranu Jankoviću, zasledimo tako močne elemente desnega kot levega ekstremizma. In še da že samo poimenovanje stranke po liderju Jankoviću namreč povsem mogoče vsebuje močne elemente fašistične in nacionalsocialistične miselnosti.
Samo po sebi je kot kronski dokaz neonacistične miselnosti zgovorno že sklicevanje na povsem mogoče. Torej ni nujno, ampak vendarle je povsem mogoče. Toda kljub očitnemu razpihovanju narodnostnega sovraštva in vzpostavljanju stereotipne ločnice med staroslovenskimi in novoslovenskimi državljani je „povsem mogoče“ povsem nemogoče obsoditi na sodišču, kar s pridom izkoriščajo skrajne desne in še naprej ne prepovedane politične stranke po vsej Evropi. V sodobnih narodnostno pač mešanih evropskih demokracijah volivce ne delimo na nove in stare državljane. V skladu z politično doktrino zidu okoli evropske trdnjave jih je sicer prav tako neonacistično, saj ljudje sami po sebi ne morejo biti ilegalni, a trenutnemu stanju demokratičnega duha politično korektno, deliti zgolj na državljane in ne-državljane.
Še največja brca v demokratično temo je pojasnilo SDS, da so bile volitve 4. decembra legalne in legitimne in da je na njih glas vsakega volivca in državljana štel enako. Država, ki jo ponujajo in jo nameravajo v prihodnje zasledovati, bo namreč - povsem mogoče - ločila med novimi in staroslovenskimi državljani. Nekaj podobnega je sicer samo enkrat samkrat uspela iz ust iztisniti tudi velika vzornica manjšega vodje Angela Merkel. Nekako zareklo se ji je, da so priseljenci grožnja nemškemu razvoju in da se je obstoječi in že tako in tako segregacijski model nemške multikulturnosti izpel. Toda Angela je zmogla državniško potezo in priznala napako. Toda tako to gre v bolj starih demokratičnih kulturah in družbah. Njen wannabe posnemovalec in politični zaveznik Janez Janša tega očitno ne zmore in še naprej izziva, da pa mu naj vendarle nekdo pove, kje v zapisanem ležijo elementi sovražnega govora, saj da jih ne on ne njemu zvesti strokovnjaki, preprosto ne najdejo.
Toda SDS kura tega zrna preprosto noče najti. Sovražni govor, ki se ga poslužujejo polit-komisarji SDS in njihov nad porazom na volitvah enako usodno pretreseni vodja, je najprej in predvsem v tem, da so v predstavniških demokracijah in družbah delitve na nove in stare državljane prvi in kronski dokaz neofašizma. Narod je v teh sistemih zgolj še kulturna kategorija. Enkrat podeljenega državljanstva, ki prinaša volilno pravico, praviloma ni moč več kar tako odvzeti, ali kako drugače banalizirati. Ni drugorazrednih državljanskih pravic in državljanov. Demokracija pač sama po sebi predpostavlja, da so po političnih pravicah enaki vsi državljani. Razen, če med vrsticami mogoče prav to hoče ta nova, a po postanem dehteča slovenska pomlad, ki jo namerava v prihodnosti s spodbujanjem stereotipnih predstav o politični večvrednosti staroslovencev zasledovati Janševa NDS.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Nacionalno demokratično stranko Janeza Janše v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >> Re: JANŠEVA NDS - Nacionalna demokratska stranka
anonimni alkoholik [14/12/2011]
vahid
odgovori >>
Re: JANŠEVA NDS - Nacionalna demokratska stranka
koktaa [14/12/2011]
janez črna kava najn danke mama (pomedor)
odgovori >>