7.05

Podpredsednica Evropskega parlamenta Diana Wallis, članica Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, je napovedala kandidaturo za položaj predsednice te institucije. Sedanjemu predsedniku Jerzyju Buzku iz Evropske ljudske stranke, se prihodnji mesec izteče mandat, po političnem dogovoru med tremi največjimi političnimi skupinami pa naj bi drugo polovico petletnega mandata institucijo vodil Martin Schulz sicer član naprednega zavezništva socialistov in demokratov. Wallisova se bo potegovala za položaj kot neodvisna kandidatka brez podpore političnih skupin. Če bo Wallisovi uspelo, bo tretja predsednica v zgodovini Evropskega parlamenta.

Francija in Nemčija bosta predlog davka na finančne transakcije predstavili 23. januarja, s ciljem, da bi ga v Evropi uvedli leta 2013. Evropska komisija je konec septembra namreč predlagala uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, ki bi letno prinesel okoli 55 milijard evrov. Da bi davek sprejeli na ravni celotne unije, je sicer malo verjetno, saj mu močno nasprotujejo v Londonu, kjer je skoncentriranih 80 odstotkov storitev evropske finančne industrije. Ideja je na neodobravanje naletela tudi na novembrskem vrhu G20 v francoskem Cannesu.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo v Bruslju sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in šefom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Za unijo bo ena ključnih tem srečanja nedvomno reševanje krize v območju evra. Evropski voditelji so se na nedavnem vrhu med drugim zavezali, da bodo članice unije z dvostranskimi posojili do 200 milijard evrov povečale sredstva Mednarodnega denarnega sklada, da bi tako okrepile njegovo vlogo pri reševanju krize. Ob tem unija tudi od Rusije in Kitajske pričakuje, da bodo povečale svoje prispevke v sklad in s tem pomagale Evropi rešiti krizo, ki sicer vpliva na ves svetovni finančni in gospodarski sistem. Medvedjev je sicer v minulih dneh izrazil zaskrbljenost zaradi krize v območju evra. Ruski veleposlanik pri Evropski uniji Vladimir Čižov pa je nakazal, da v Moskvi razmišljajo o pomoči, ni pa govoril o kakšnih konkretnih številkah.

Dolgoletnemu predsedniku separatistične moldavske pokrajine Pridnestrje Igorju Smirnovu se na predsedniških volitvah, ki so potekale minuli konec tedna, ni uspelo uvrstiti v drugi krog. Smirnov je bil sicer na oblasti zadnjih 20 let in se je potegoval za že šesti mandat. Na nedeljskih volitvah se je uvrstil daleč za prvo uvrščenim Jevgenijem Ševčukom in drugo uvrščenim Anatolijem Kaminskim. Pridnestrje, ki leži ob reki Dnester, je neodvisnost od Moldavije razglasilo leta 1990, v spopadih med stranema pa je bilo leta 1992 ubitih 1500 ljudi. Pridnestrska republika, kjer živijo večinoma Rusi in Ukrajinci, ni mednarodno priznana.

8.05

Ameriška revija Time je za osebnost leta 2011 razglasila neimenovanega protestnika, ki simbolizira vse tiste, ki so pomagali pri strmoglavljenju režimov v arabskem svetu kot tudi protestnike proti izkoriščanju finančnega kapitalizma v Združenih državah Amerike, protestnike proti vodstvu v Kremlju, pa tudi v Grčiji, Španiji in drugih delih sveta. Time je zapisal, da si ni mogel nihče predstavljati, da bo samosežig tunizijskega uličnega prodajalca spodbudil proteste, ki bodo strmoglavili diktatorje, in sprožil globalni val nasprotovanja.

Ameriški predsednik Barack Obama je sinoči v oporišču Fort Bragg v Severni Karolini pozdravil več tisoč vojakov, ki so se vrnili iz Iraka in dejal, da se skoraj devet let vojne v Iraku končuje. Obama v govoru ni poskušal razglasiti zmage, ampak je večino časa namenil opisovanju začetka in poteka vojne. Obama je hvalil pogum in požrtvovalnost vojakov ter se jim zahvalil za izjemne dosežke. Poudaril je, da zapuščajo suvereno in stabilno državo, s katero gradijo novo partnerstvo. V Iraku je umrlo 4500 ameriških vojakov, več kot 30.000 jih je bilo ranjenih. Do konca leta naj bi se od tam umaknili vsi ameriški vojaki, kar javnost odločno podpira.

Pravosodni ministri Evropske unije so v glavnem uskladili stališča glede enotnih evropskih pravil za dedovanje, a ostajata še dve odprti vprašanji. Prvo se nanaša na to, kakšna naj bodo pravila o vračanju daril, ki jih je dal zapustnik, v primeru, ko bi bili nujni dediči prikrajšani s tem, drugo pa je povezano s samim upravljanjem zapuščine, in sicer s postavitvijo upravitelja. Cilj predloga uredbe o dedovanju je sicer olajšati čezmejne postopke dedovanja s sprejetjem enotnih pravil za vse članice unije, vključno z enotnim evropskim potrdilom o dedovanju. Dogovor se pričakuje v prvi polovici prihodnjega leta, Slovenija pa bo morala za sprejetje novih evropskih pravil prilagoditi svoje notranje pravo.

9.05

Predsedstvo Socialnih demokratov bo razpravljalo o poteku pogajanj z najverjetnejšim mandatarjem Zoranom Jankovićem glede morebitnega vstopa stranke v koalicijo. Pogajanja za vstop Socialnih demokratov v koalicijo Zorana Jankovića sicer potekajo brez prisotnosti predsednika stranke Boruta Pahorja, ki še vedno okreva v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Danes bosta tudi seji sveta Liberalne demokracije Slovenije in Zares, ki bosta razpravljali o prihodnjem delovanju.

V Ženevi se bo začelo ministrsko zasedanje Svetovne trgovinske organizacije, na katerem naj bi med drugim dokončno potrdili vstop Rusije, Črne gore in Samoe v organizacijo. Zahodni vlagatelji dolgo pričakovano članstvo Rusije v organizaciji pozdravljajo, saj si od njega obetajo večjo gotovost in bolj dosledno spoštovanje prava v tej državi. Rusija je prošnjo za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji vložila leta 1993, vendar so se pogajanja zavlekla, še zlasti po konfliktu z Gruzijo leta 2008. Moskva in Tbilisi sta šele po več mesecih pogajanj ob posredovanju Švice novembra dosegli dvostranski dogovor in Gruzija je umaknila veto.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona o obrambnem proračunu v proračunskem letu 2012, potem ko je Bela hiša umaknila grožnjo z vetom zaradi nekaterih določil o terorizmu. Podobno mora sedaj storiti še ameriški senat. Bela hiša je grožnjo z vetom na zakon umaknila, ker so kongresniki malce popravili določila, ki zahtevajo, da vojska prevzame aretacije in zapiranje terorističnih osumljencev. Ti še vedno ne bodo imeli pravice do sojenja in so lahko zaprti za neomejen čas. Proti določilom se je v sredo izrekel direktor Zveznega preiskovalnega urada Robert Mueller, ki je v senatu opozoril, da ga kongres pošteno lomi. Vprašal je, kako bo po njihovem mnenju potekala aretacija terorističnih osumljencev nekje v Združenih državah, kjer ni vojske. Ob tem je tudi jasno, da ameriška vojska nima po ustavi nobenih pravic, da na domačem ozemlju izvaja aretacije.

10.05

Zaradi zastrupitve z doma izdelanim žganjem, ki naj bi mu domnevno primešali zelo nevaren metanol, sta na zahodu Indije v zadnjih dveh dneh umrla že 102 človeka. O smrtih poročajo iz desetih vasi v bližini meje z Bangladešem, pri najmanj 20 žrtvah pa so odkrili sledi metanola, zato domnevajo, da bi ta lahko bil glavni krivec za smrti. Policija je v povezavi z zastrupitvami aretirala štiri osebe.

Ruski premier Vladimir Putin je dejal, da so protesti, ki potekajo proti domnevnim nepravilnostim pri volitvah sprejemljivi, če protestniki ostajajo v okvirih zakonov. Poleg tega je predlagal, da da bi na marčevskih predsedniških volitvah na vseh voliščih namestili kamere, kot varnostni ukrep proti morebitnim nepravilnostim. Vendar pa je ruski premier vztrajal, da volilni rezultati odražajo realno razmerje političnih sil.

Nova italijanska vlada Maria Montija je v svoj varčevalni odlok vključila tudi postavko v višini 2,5 milijona evrov prispevkov za slovensko narodno skupnost v Italiji. Po napovedih naj bi italijanska poslanska zbornica in senat sprejela varčevalni dokument brez sprememb. Sodeč po široki večini, ki jo ima Montijeva vlada tako v poslanski zbornici kot v senatu, bo varčevalni dokument odobren brez sprememb, prenos denarja iz državne blagajne v blagajno dežele Furlanije Julijske krajine, ki bi morala potem denar nakazati slovenskim organizacijam, pa bi moral po poročanju Primorskega dnevnika potekati zelo hitro.

Na delovnem sodišču v Kopru se začenja postopek ugotavljanja zakonitosti avgustovske stavke žerjavistov v Luki Koper. V Luki, ki je sprožila postopek pred sodiščem, so od samega začetka stavko označili za nezakonito, zato se s predstavniki stavkovnega odbora sprva niso pogajali. Žerjavisti so med drugim zahtevali večjo varnost na delovišču. Kot so ves čas poudarjali v stavkovnem odboru, so pogrešali ureditev varnostnih razmer na delovnem mestu, prav tako pa so delodajalcu očitali enostransko odločitev glede podaljšanja delovnega časa. Stavka je sicer po grobih ocenah povzročila za 1,3 milijona evrov neposrednega izpada prihodka. Dogovor, ki je končal stavko, je obe strani zavezal k socialnemu miru, ki naj bi trajal najmanj eno leto.