OFF NAPOVEDNIK

Kitajska hoče prevladovati vsepovsod, tudi na področju najbolj pomembne postranske stvari na svetu, ki pa ni nogomet, ampak, žalibog, alkohol. Tako so vina iz kitajske province Ningxia, kjer so vinsko trto posadili šele pred desetletjem, na pokušini vin v Pekingu premagala tista z večstoletno tradicijo iz slovite francoske vinorodne regije Bordeaux. Skupina desetih strokovnjakov - petih Francozov in petih Kitajcev - je ocenjevala pet vin iz Bordeauxa in pet vin iz Ningxie. Strokovnjaki so kot najboljše vino razglasili cabernet sauvignon vinograda Grace iz province Ningxia, sledila so mu še tri vina iz te province, šele na petem mestu pa se je znašlo vino medoc francoskega vinarja Lafite.

Vsa vina na tekmovanju so bila proizvedena v letih 2008 in 2009, na Kitajskem pa so se prodajala za ceno od 30 do 60 dolarjev za steklenico. To je sicer francoska vina postavilo v malce slabši položaj, saj je kitajska uvozna carina na tuja vina kar 48-odstotna. Vinska strokovnjakinja Nathalie Sibille je priznala, da so se kitajska vina odrezala zelo dobro, in dodala, da ima provinca Ningxia očitno izjemen potencial. Kitajska v zadnjih letih doživlja pravi vinski bum in strokovnjaki pričakujejo, da bo v 20 letih prehitela Združene države Amerike kot največja porabnica vina na svetu. Čeprav je večina kitajskega vina še vedno cenena in slabe kakovosti, vendarle obstaja že tudi vse več dobrih kitajskih vin. Vsekakor ima Kitajska z dvema milijardama ljudi velik potencial v konzumaciji vina.

Berete OFF program Radia Študent, ki mu je vseeno za kitajsko vino, vsaj zaenkrat!

OFF PROGRAM

Predstavniški dom ameriškega kongresa je suvereno potrdil predlog zakona o porabi za obrambo v tekočem proračunskem letu 2012, potem ko je Bela hiša umaknila grožnjo z vetom zaradi nekaterih določil o terorizmu. Za predlog je glasovalo 283 poslancev, proti pa 136. Tako velike enotnosti v kongresu že dolgo ni bilo videti, vendar pa gre pri tem za vojaško porabo, ki je tako za demokrate kot republikance in korporacije izjemnega pomena. Za letošnje proračunsko leto, ki se je začelo 1. oktobra, je sicer v ta namen predvidenih 662 milijard dolarjev, kar je 27 milijard manj, kot je predlagala Bela hiša. Slednja je grožnjo z vetom na zakon umaknila, ker so kongresniki malce popravili določila, ki zahtevajo, da vojska prevzame aretacije in zapiranje terorističnih osumljencev. Proti določilom se je sicer izrekel direktor zveznega preiskovalnega urada FBI Robert Mueller, ki je v senatu opozoril, da ga kongres pošteno lomi. Vprašal je, kako bo po njihovem mnenju potekala aretacija terorističnih osumljencev nekje v Združenih državah Amerike, kjer ni vojske. Ob tem je tudi jasno, da ameriška vojska nima po ustavi nobenih pravic, da na ozemlju Amerike izvaja aretacije.

Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je zavrnil obtožbe na račun izvedbe parlamentarnih volitev v državi 4. decembra in dejal, da rezultati odražajo realno politično stanje. Hkrati je glede protestov po volitvah dejal, da lahko vsak izraža svoje mnenje, a mora ostati v okvirih zakonov. Opozicijo je obtožil, da je njen glavni cilj predvsem vnaprej zasaditi dvom o predsedniških volitvah 4. marca 2012, na katerih bo sam glavni kandidat. Zato je predlagal, da bi na naslednjih volitvah na vseh voliščih namestili kamere. Po Putinovih besedah imajo 90.000 volišč in naj torej država vidi, kaj se dogaja na vsakem od njih. Opozicija bi po njegovem skromnem mnenju morala imeti možnost nadzirati vse, kar se dogaja na voliščih.

Zaradi zastrupitve z doma izdelanim žganjem, ki naj bi mu domnevno primešali zelo nevaren metanol, je na zahodu Indije v zadnjih dveh dneh umrlo že več kot 100 ljudi. O smrtih poročajo iz desetih vasi v bližini meje z Bangladešem, pri najmanj 20 žrtvah pa so odkrili sledi metanola, zato domnevajo, da bi bil ta lahko glavni krivec za smrti. Policija je v povezavi z zastrupitvami aretirala štiri osebe. Metanol, sicer zelo strupeno snov, ki jo uporabljajo pri izdelavi sredstev proti zamrzovanju ali pri proizvodnji goriv, proizvajalci včasih dodajo domačemu žganju, da bi tako povečali stopnjo alkohola. Ob zaužitju lahko povzroči slepoto in okvaro jeter, v visokih koncentracijah pa je smrtonosen.

Maroko je ribiškim ladjam iz Evropske unije ukazal, naj nemudoma zapustijo njegove morske vode. Do te poteze je prišlo po tem, ko Evropski parlament ni podaljšal pogodbe, po kateri je Unija plačevala Maroku za dostop njenih ribiških ladij v maroške vode. V parlamentu so namreč dejali, da je bila pogodba nelegalna in ni prinesla nobenih koristi prebivalcem Zahodne Sahare, kjer se je lov blizu obale največkrat vršil in tudi po mednarodnem pravu ne spada pod Maroko. Evropska unija je največji trgovski partner Maroka in mu je plačevala 36 milijonov evrov na leto zato, da je lahko uporabljala njegove vode za ribolov. Maroko je Zahodno Saharo aneksiral leta 1976, vendar mednarodna skupnost ni priznala suverenosti Maroka nad tem območjem. Separatistična zahodnosaharska skupina Polisario zahteva, da bi bila Zahodna Sahara priznana kot samostojna država.

Tožilci v Braziliji zahtevajo od ameriške naftne firme Chevron 10,6 milijarde dolarjev odškodnine zaradi razlitja olja na ploščadi blizu Rio de Janeira. Tožilstvo od sodišča tudi zahteva, da nemudoma razveljavi vse pogodbe med Chevronom in pogodbenikom z njim v Braziliji, korporacijo Transocean. Chevron je sicer za razlitje količine več kot 3000 sodčkov olja prevzel vso odgovornost, saj se niso zadosti posvetili okoljskemu planiranju.

Na Cipru so se javni uslužbenci zaradi varčevalnih ukrepov ciprske vlade, s katerimi naj bi zmanjšali proračunski primanjkljaj, odločili za stavko. Tako stavka več tisoč ciprskih javnih uslužbencev in zdravstvenega osebja, moten je tudi letalski promet. Stavko so pripravili le dan po tem, ko je parlament v sredo sprejel odločitev o zamrznitvi plač javnih uslužbencev za dve leti. 12-urna stavka javnih uslužbencev se je začela ob 7. uri po lokalnem času, vplivni ciprski sindikat javnih uslužbencev Pasydy pa je svoje člane tudi pozval, naj bojkotirajo občinske volitve, ki bodo čez vikend. Stavki so se pridružili tudi zaposleni v bolnišnicah, kjer so morali odpovedati številne nenujne operacije in preiskave. Šole so medtem ostale odprte. Zaradi stavke kontrolorjev zračnega prometa naj bi bilo prizadetih okoli 5000 potnikov, stavka pa naj bi vplivala na skupno 79 poletov.

Sodišče v Parizu je nekdanjega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca spoznalo za krivega poneverbe in zlorabe položaja v procesu, ki se nanaša na nezakonito financiranje Chiracove konservativne stranke v času, ko je bil župan Pariza. Obsojen je na dve leti zapora pogojno. Sodišče je Chiraca spoznalo za krivega v dveh povezanih primerih navideznih zaposlitev, ko so odpirali lažna delovna mesta le zato, da bi na tak način pridobili sredstva za stranko Zbor za republiko, predhodnico današnje Zveze za ljudsko gibanje. Gre za čas, ko je bil Chirac župan Pariza med letoma 1977 in 1995. Chirac, ki je bil na čelu Francije med letoma 1995 in 2007, je prvi bivši predsednik Francije po drugi svetovni vojni, proti kateremu je potekal sodni proces in ki mu je bila izrečena kazen. Sodišče ni ugodilo zahtevi tožilstva, ki je za Chiraca in še devet soobtoženih kar samo zahtevalo oprostilno sodbo, ker mu naj med procesom ne bi bila dokazana krivda.

Nova italijanska vlada Maria Montija je v svoj varčevalni odlok vključila tudi postavko v višini 2,5 milijona evrov prispevkov za slovensko narodno skupnost v Italiji. Po napovedih naj bi italijanska poslanska zbornica in senat sprejela varčevalni dokument brez sprememb, tako da naj bi dežela Furlanija Julijska krajina iz Rima sredstva tudi kmalu prejela. O tej potezi vlade smo spregovorili s predsednikom Slovenske kulturne gospodarske zbornice v Trstu Rudijem Pavšičem:



Selimo se k Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki je imela dve tiskovni konferenci. Najprej smo spregovorili s predsednikom zveze Dušanom Semoličem, ki nam je povedal več o tem, kakšen vpliv bi imela prodaja Mercatorja na delovna mesta v Sloveniji:



Na drugi tiskovni konferenci so spregovorili o Integracijskem paktu za brezposelne migrante, prosilce za azil in begunce. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nam je povedal, kaj je oziroma ni bilo storjeno s strani države na tem področju: