Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PRESENETLJIV ODZIV NA NEPRESENETLJIVO SDS (2699 bralcev)
Petek, 16. 12. 2011
Luka P. in Boris V.



Kdo še verjame, da je Tomaž Majer res nek posameznik, ki je samoiniciativno spisal analizo poraza Janševe Slovenske demokratske stranke in zmage Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ter da je SDS ta zapis zgolj objavila na svoji spletni strani, kot da redno objavlja tudi prispevke drugih, do stranke kritičnih posameznikov? Ukvarjanje z avtorstvom namesto še bolj z vsebino morda res deluje banalno, a zgolj na prvi pogled.

Kdo še verjame, da je Tomaž Majer res nek posameznik, ki je samoiniciativno spisal analizo poraza Janševe Slovenske demokratske stranke in zmage Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ter da je SDS ta zapis zgolj objavila na svoji spletni strani, kot da redno objavlja tudi prispevke drugih, do stranke kritičnih posameznikov? Ukvarjanje z avtorstvom namesto še bolj z vsebino morda res deluje banalno, a zgolj na prvi pogled. Vse namreč kaže, da je sedaj že slavni zapis poln stereotipov, podtikanj in neutemeljenih obtožb plod kreativnosti strankinega kadra. To seveda ni presenetljivo, spomnimo se samo izjav nekdaj vidnega člana SDS, Pavla Ruparja, o pregledu mednožij poslank v državnem zboru pa njegove grožnje novinarju Financ Novici Mihajloviću zaradi izjave, da je Rupar v bistvu pisan na kožo svojim volivcem:



Ruparja se je leta 2006 njegova stranka odrekla kot poslanca državnega zbora, vendar seveda ne zaradi tovrstnega govora, ampak zaradi dveh stanovanj v Ljubljani in Kranju, ki ju ni prijavil protikorupcijski komisiji. To ne pomeni, da je bizarno nizek in hujskaški diskurz domena zgolj Janševe stranke, je pa potrebno izpostaviti, da je SDS legitimna v očeh približno četrtine državljanov Republike Slovenije, njen predsednik pa je bil do volitev glavni pretendent za mesto premierja. To seveda postavlja zapis, v katerem se implicira neumnost in vodljivost ter skorumpiranost precejšnjega dela družbe zgolj na nacionalni osnovi, v povsem drugačno luč. Odziv javnosti in medijev na domnevno Majerjevo besedilo je bil precej, celo presenetljivo, oster. Ali takšno pisanje zastruplja javni diskurz, ni vprašljivo, vendar, ali se da iz dogodka povleči tudi pozitivno izkušnjo? Takšnega mnenja je pisatelj Goran Vojnović, ki je na ponedeljkovem tako imenovanem shodu trenirk na Prešernovem trgu dejal, da je sam vesel tega zapisa, saj da je končno obelodanil pravo lice Slovenske demokratske stranke. Vojnovića smo vprašali, ali nekaj dni kasneje še vedno misli tako, kljub temu da je pravo lice SDS znano že desetletje oziroma več:



Govorili smo s filozofom Borisom Vezjakom in ga vprašali, ali deli Vojnovićevo mnenje oziroma ali je bila objava tega zapisa dovolj, da bi se širša javnost seznanila z SDS-ovim modusom operandijem:



Kot smo že ugotovili, je bil odziv na objavo zapisa precejšen in oster, kljub vsebini teksta pa prihajajo določeni očitki, da je bila reakcija nesorazmerna in pretirana. Vezjaka smo vprašali, ali se strinja s to oceno:



Kakšen pa je bil odziv predsednika SDS Janeza Janše na zapis, v katerem piše recimo tudi tole, navajamo: »Slovenija bo tako zaradi velike radodarnosti z državljanstvi in nedokončane razgradnje starih omrežij ob 20. obletnici državnosti in samostojnega življenja dobila za predsednika vlade Srba in socialističnega tajkuna v eni osebi«. Kakšno veljavo ima nacionalnost zmagovalca volitev za občutek ogroženosti pripadnikov poražencev, seveda ni jasno, je pa primerno orodje za njihovo homogenizacijo in strnitev po porazu. Janez Janša omenjanje nacionalnosti takole relativizira:



Takšen odziv je bil s strani Janše pričakovan in dodatno dokazuje, da v stranki niso sposobni prepoznati splošne škodljivosti in nesprejemljivosti takšnega diskurza, ko prihaja z njihove strani. Tako so v SDS pri obrambi uporabili staro taktiko opozarjanja na sovražni govor, ki prihaja z levice in na katerega naj bi bili mediji in javnost imuni, kar je seveda v določenih primerih povsem res. Kdo bi lahko rekel, da je objava takšnega zapisa v 21. stoletju politično predvsem nespametna, a besede, zapisane v besedilu, nikakor ne izstopajo iz SDS-ovega miselnega sklopa. Ali je objava torej presenetljiva, smo vprašali novinarja Mladine Erika Valenčiča, ki je pisal o povezavah med člani podmladka SDS in neonacističnimi skupinami v Sloveniji:



Je realno pričakovati, da bodo v SDS spoznali, kam njih in tudi širšo javnost pelje takšen diskurz in bodo kritično reflektirali lastno pozicijo ter se vsaj prilagodili, če že ne prostovoljno spremenili? Govori Boris Vezjak:



Ker poraja objava spornega zapisa na spletni strani SDS precej vprašanj tudi s psihološkega vidika, smo za strokovni komentar zapisa prosili predavateljico socialne in politične psihologije na Fakulteti za družbene vede, Metko Mencin Čeplak:



Če se, kot je dejal Vezjak, SDS ne bo spremenila, pa se je očitno vsaj malce spremenila slovenska družba, in sicer z vidika senzibilizacije glede vprašanja zlorabljanja etnične pripadnosti njenih članov. Da postaja slovenska družba bolj občutljiva, je izpostavil tudi Goran Vojnović:



Da vsak brani svoje, nakazujejo tudi odzivi nekaterih ljudi, ki se preko medijev javljajo in prevzemajo odgovornost za SDS-ov zapis s podpisom Tomaža Majerja. Njihova plemenitost in vdanost vodji se lahko brez težav primerja s pogumom antičnih sužnjev, ki so za svobodo krvaveli pod liderstvom Spartaka:



Kultivirala sta Luka Počivalšek in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>