SEDMA

Madžarsko ustavno sodišče je razglasilo za neustavno dele medijskega zakona, ki so bili sprejeti pod vlado premiera Viktorja Orbana. Sodišče je med drugim razveljavilo določbo, po kateri morajo novinarji razkriti svoje vire pa tudi tisto, da morajo spletni in tiskani mediji zagotoviti uravnoteženo poročanje. Se pa sodišče ni dotaknilo sestave medijskega sveta, v katerem so po prepričanju nekaterih Orbanovi nameščenci, kar naj bi pričalo, da se je komaj drznilo zoperstaviti vladi.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri je sirske oblasti obsodila stalne, velike in sistematske kršitve človekovih pravic. Za resolucijo je glasovalo 133 držav, enajst jih je bilo proti, medtem ko se je 43 držav glasovanja vzdržalo. Med njimi sta bili tudi Rusija in Kitajska. Resolucija je bila sicer sprejeta v času, ko je začelo 15 članic Varnostnega sveta Združenih narodov pogajanja o predlogu, ki ga je pripravila Rusija in v katerem se je omejila zgolj na obsodbo nasilja obeh strani v Siriji.

Najverjetnejši novi mandatar Zoran Janković je na predsednika vlade in Konfederacijo sindikatov javnega sektorja naslovil pismi, v katerih poudarja nujnost sprejema interventnega zakona. Konfederaciji predlaga v sprejem, vmesno rešitev med zakonom, ki ga je pripravila vlada Boruta Pahorja, in zahtevami konfederacije, in sicer da bi odložili napredovanje javnih uslužbencev za pol leta. Na pismo bosta tako konfederacija in vlada odgovorili v torek.

OSMA

eneralni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, sicer nekdanji zunanji minister Južne Koreje, je obljubil, da bo okrepil pomoč svetovne organizacije Severni Koreji po smrti njenega voditelja Kim Jong Ila. Pacifistično pa sta nastopila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in njen japonski kolega Koičiro Gembo, ki sta se zavzela za mirno in stabilno tranzicijo v Severni Koreji. Malo manj politično korektno se je ob smrti Kima odzval izvršni direktor Human Rights Watch, Kenneth Roth, ki je dejal, da je bil pokojni voditelj pekel na Zemlji za človekove pravice.

V Iraku so zgolj dan za tem, ko je ameriška vojska dokončno zapustila to državo, zaradi obtožb terorizma aretirali iraškega podpredsednika, Tarika al Hašemija. Slednji je najvišji predstavnik Sunitov v iraški vladi in eden izmed vodij zavezništva Irakija, sekularne liste nekdanjega premiera Ijada Alavija. Iraški premier Nuri al Maliki, sicer šiit, je al Hašemija in člane njegove varnostne službe v nedeljo obtožil sodelovanja v bombnem napadu pred parlamentom minuli mesec, katerega tarča naj bi bil on sam.

Potem ko se je predsednik stranke Pozitivna Slovenija Zoran Janković včeraj sestal s prvakom DeSUS-a Karlom Erjavcem, se bo danes za sodelovanje v novi koaliciji pogajal z ekipo Liste Gregorja Viranta. Za vstop Virantove stranke v koalicijo z Jankovićem zahteva prva, da se Pozitivna Slovenija odpove resorju za notranjo politiko, za pravosodje in finančnemu resorju. Prav tako nasprotujejo dvigu DDV-ja, ter dodatnemu zadolževanju.

DEVETA

Predstavniški dom ameriškega kongresa bo glasoval o zavrnitvi senatnega kompromisa o dvomesečnem podaljšanju veljavnosti davčnih olajšav na plače in socialne podpore brezposelnim, ki se izteče 31. decembra. Do glasovanja bo prišlo po tem, ko so se republikanski kongresniki na presenečenje vseh uprli predlogu senata in zahtevali enoletno podaljšanje socialnih ukrepov. Republikanci so sicer mnenja, da nižji davki za polovico manj premožnih Američanov ne spodbujajo gospodarstvo v enaki meri kot olajšave za milijonarje.

Finančni ministri Evropske unije so se dogovorili, da bodo države v območju evra v obliki dvostranskih posojil za okrepitev Mednarodnega monetarnega sklada namenile skupaj 150 milijard evrov. Izjema bodo Grčija, Portugalska in Irska, ki so same prejemnice finačne pomoči in Estonija, ki je evro prevzela šele letos. Slovenija bo skladu namenila okoli 900 milijonov evrov oziroma 0,61 odstotka od skupne vsote.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 bosta danes pred poslopjem vlade v Ljubljani pripravila protestni shod proti prodaji večinskega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, pri čemer bosta vlado pozvala naj pridobi 25 odstotni delež plus eno delnico najboljšega soseda. Sindikati med drugim zahtevajo opredelitev zaveze, da je vsako delovno mesto v Mercatorju vredno 50.000 evrov, in da mora kupec za vsako zagotoviti bančno garancijo. Postopke prodaje večinskega deleža Mercatorja bodo danes predvidoma obravnavali člani nadzornih svetov Nove Ljubljanske banke in Pivovarne Laško, ki sta največji posamezni lastnici Mercatorja.

DESETA

Da ima preminuli severnokorejski vrhovni voditelj Kim Jong Il posebno moč tudi po smrti, nam dokazuje povišanje cene nafte med trgovanjem v Aziji. Dražja nafta je namreč po mnenju ekonomskih analitikov posledica naraščajoče skrbi zaradi političnih razmer na Korejskem polotoku, predvsem skrbi kako bo potekal prenos oblasti na Kim Jong Una.

V Kairu je do tal zgorel Znanstveni inštitut, ki je hranil redke oziroma edine rokopise in več kot 200.000 pomembnih knjig. Požar naj bi povzročila molotovka, ki je bila vržena na stavbo zgornjega doma egiptovskega parlamenta v neposredni bližini inštituta. Se pa spopadi med vladnimi silami in proti režimskimi protestniki nadaljuje tudi danes, pri čemer ekstremno kruti policisti ne izbirajo sredstev za dosego svojih namer.

Na zasedenih prostorih Filozofske fakultete lahko danes prisostvujete na naslednjih dogodkih. Ob 13. se bo v predavalnici 2 začel odvijati samoorganiziran seminar študentov umetnostne zgodovine poimenovan "Umetnost izven Evrope". Ob štirih popoldne se začne v učilnici 5 redni bralni krožek z naslovom "Izkopavanje Krtine" in sicer v okviru društva Polituss. Dvajset minut kasneje bo v učilnici 4 potekalo predavanje o sodobni slovenski poeziji. Ob 17. pa se ima zgoditi delavnica "Malo blišča, pa veliko bede: položaj raziskovalne dejavnosti v Sloveniji", na kateri bodo sodelovali tudi Zdenko Kodelja, Darko Štrajn, Marjan Šimenc in Igor Ž. Žagar.