Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF KVAZI SOLIDARNOSTI (1166 bralcev)
Torek, 20. 12. 2011
Luka P.



… Sirija uvaja smrtno kazen za vse, ki bi oboroževali upornike ...
… zaradi obtožb terorizma aretirali iraškega podpredsednika Tarika al Hašemija …
… v Kongu negotovost pred zaprisego predsednika Josepha Kabile; na ulicah Kinšase že vojska s tanki …
… protestni shod Gibanja 15o in skupnosti Fakultete za socialno delo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve …

OFF NAPOVEDNIK

20. december je od leta 2005 s strani Generalne skupščine Združenih narodov ambiciozno razglašen za svetovni dan človeške solidarnosti. Zakaj ambiciozno? S tem naj bi poudarili, da je milenijska oziroma tisočletna deklaracija, kot ji pravijo, opredelila solidarnost kot temeljno in univerzalno vrednoto, ki bi morala vladati v medčloveških odnosih v 21. stoletju. Tako se na ta dan v robinhudovskem stilu govori predvsem o tem, kako je potrebno vsem ljudem zagotoviti dostop do zdravstva, izobraževanja, kako je potrebno izkoreniniti revščino, pa korupcijo in terorizem. Pa take fore.

A najlepše je na tak dan slišati, kako je potrebno spodbujati solidarnost z ubogimi in nujno iskati inovativne metode ter enkrat za vselej izkoreniniti revščino, tako na lokalni kot globalni ravni. Ni sicer razumljivo, kaj vse spada pod tako imenovane inovativne metode. Gibanja 15o in različne civilne iniciative po svetu, ki opozarjajo na superhikovske zakone, prav gotovo ne. Gibanja Occupy, ki med drugim pozivajo, da naj namesto bank rešujejo ljudi, ki opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi vladavine dolga, so v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji dokaj hitro spravili na razširjen in posodobljen teroristični seznam. Ob bok Al Kaide, FARC-a in podobnih.

Berete OFF program Radia Študent, ki vam podaja enega od kronskih dokazov, koliko je vladam do solidarnosti in koliko do inovacij.

OFF PROGRAM

Sirski predsednik Bašar al Asad je podpisal kontroverzni zakon, s katerim je Sirija uvedla smrtno kazen za vsakogar, ki bi oboroževal upornike ali teroriste, kakor sirske oblasti že vse od začetka označujejo osebe, ki naj bi stale za protirežimskimi protesti. Poleg tega je Bašar al Asad poskrbel tudi za dosmrtno prisilno delo za vse tiste, ki so nameravali na račun tihotapljenja orožja bodisi kovati dobičke ali kakorkoli pomagati pri izvedbi tako imenovanih terorističnih dejanj. 15-letno prisilno delo je med drugim predvideno za tihotapljenje orožja v druge namene.

V Iraku, pretežno šiitski državi, so zaradi obtožb terorizma aretirali iraškega podpredsednika Tarika al Hašemija. Slednji je najvišji predstavnik sunitov v iraški vladi in eden izmed vodij zavezništva Irakija, sekularne liste nekdanjega premiera Ijada Alavija. Iraški premier Nuri al Maliki, sicer šiit, je al Hašemija in njegove varnostnike v nedeljo obtožil sodelovanja v bombnem napadu pred parlamentom minuli mesec, katerega tarča naj bi bil prav al Maliki. Glavni sunitski politični blok, zavezništvo Irakija, je v odgovor že izstopilo iz iraškega parlamenta. Al Hašemi je bil glasen kritik premiera al Malikija, aretacijo prvega pa vidijo kot monopoliziranje moči šiitskega bloka. Ob upoštevanju dejstva, da je do aretacije prišlo le dan po tem, ko je ameriška vojska dokončno zapustila državo, se mednarodna skupnost sprašuje, ali bi lahko pripeljalo do zloma vlade in povečanja sektaških napetosti v Iraku.

Vrhovno sodišče v Demokratični republiki Kongo je kljub številnim kritikam mednarodnih opazovalcev potrdilo, da je največ glasov na novembrskih volitvah dobil Joseph Kabila. V primeru protestov opozicije je Kabila že potegnil preventivno potezo. Pred zaprisego drugega predsedniškega mandata je na ulice Kinšase, kjer močno podporo uživa vodja opozicije Etienne Tshisekedi, že razporedil vojsko s tanki. Kabila je prisegel, Tshisekedi pa je državne uradnike in varnostne sile medtem pozval, naj raje kot Kabilo poslušajo njega, in dodal, da za njegovo zajetje ponuja nagrado. Dodal je, da bo v petek tudi sam prisegel. Zaradi številnih nepravilnosti na volitvah je svojo prisotnost na zaprisegi potrdila le peščica afriških voditeljev. Negotovost razmer v Kongu pa je pred petkovo samoinavguracijo Tshisekedija povečal tudi zunanji minister nekdanje kolonialne velesile Belgije, ki je izjavil, da Kongočani naj ne upoštevajo navodila Kabile.

Finančni ministri Evropske unije so dosegli dogovor o razdelitvi 150 milijard evrov prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev Mednarodnega denarnega sklada. Nova reševalna shema evroobmočja naj bi državam, ki se soočajo z ogromnimi dolgovi, predstavljala pomoč pri odplačevanju le-teh. Odločitev Velike Britanije, da ne sodeluje pri podpori reševanja evroobmočja, pomeni, da evropskim državam ni uspelo doseči svojega ​cilja, in sicer zbrati vsaj 200 milijard evrov. Bojkot britanske vlade je odraz njihove zahteve, da mora biti povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada del širšega procesa, ki vključuje vse države skupine G20. Poleg tega v Londonu vztrajajo, da je vloga Mednarodnega denarnega sklada podpora državam in ne reševanje valut. Požrtvovalnost in solidarnost pa je na drugi strani pokazala Slovenija, ki bo prispevala 910 milijonov evrov.

Najvišji predstavnik muslimanov v Bosni in Hercegovini, Mustafa Cerić, je 11 muslimanskih držav pozval, naj premierja Republike Srbske, Milorada Dodika, ter njegove zaščitnike in mentorje iz Beograda zaradi podpihovanja islamofobije razglasijo za nezaželeno osebo. V pismu, ki ga je poslal številnim veleposlanikom, je Cerić zapisal, da so razlogi za tovrsten ukrep njegove izjave, ki širijo in podpihujejo islamofobijo, nestrpnost in sovražnost nasproti islamu in muslimanom. Poudaril je še, da so muslimanske države dolžne ščititi islam in njegove vrednote.

Skupnost Fakultete za socialno delo in aktivisti gibanja 15o so na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve organizirali protestni shod z naslovom Blaginja za vse - proti razlaščanju ljudi. Z manifestom poskušajo predstavnike ministrstva opozoriti na propadanje socialne države in jim pojasniti, kakšne stiske doživljajo ljudje v primežu vladavine dolga. Govorili smo z aktivistko Asjo, ki se je udeležila protesta:



Kaj torej zahtevajo aktivisti? Neodvisno spremljanje izvajanja Zakona o socialno-varstvenih prejemkih in čimprejšnjo revizijo zakona, ki s kontrolnimi mehanizmi, kriminaliziranjem revnih in nezaupanjem vanje ter restriktivnim dodeljevanjem socialne pomoči v temeljih zamaje načela socialne države. Druga zahteva: nekakšen nacionalni načrt za dokapitalizacijo ljudi, ki mora vsebovati mehanizme za vzpostavljanje temeljne socialne varnosti ljudi, kot so univerzalni temeljni dohodek, solidarnostna stanovanja, dostopno zdravstvo, izobraževanje in zaposlitve. Ukrepi za varovanje ljudi pred interesi kapitala v obliki zaščite pred deložacijami, rubeži in uvedba možnosti odpisa dolgov. Poleg tega predlagajo organiziranje skupnosti z možnostmi samoupravljanja in samoorganiziranja.

Kakšno je trenutno dogajanje v zvezi s protestom na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, nam bo sedaj v živo povedala aktivistka Asja:



Na 20ti skupščini Študentske organizacije Slovenije so študentski poslanci in svetniki izvolili novo vodstvo. Novi predsednik ŠOS-a z enoletnim mandatom je postal Mitja Urbanc. Na skupščini so bile sprejete tudi spremembe Študentske ustave, ki se navezujejo na nova določila Pravilnika o nadzorni komisiji in Pravilnika o razsodišču. Spremembe ustave med drugim natančneje določajo tudi postopek financiranja oziroma razdelitev koncesijskih sredstev posameznim študentskim organizacijam. Mitja Urbanc nam je pojasnil, ali to pomeni, da ŠOU v Ljubljani ponovno prihaja do sredstev v enakem obsegu kot pred posegom lani, ko je bil deležen manjšega deleža, kar je povzročilo tudi nemalo razburjenja:



Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 sta pred poslopjem vlade v Ljubljani pripravila protestni shod proti prodaji večinskega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Vlado sta pozvala, naj pridobi 25-odstotni delež plus eno delnico najboljšega soseda. Sindikati med drugim zahtevajo opredelitev zaveze, da je vsako delovno mesto v Mercatorju vredno 50.000 evrov in da mora kupec za vsako zagotoviti bančno garancijo. Postopke prodaje večinskega deleža Mercatorja bodo predvidoma obravnavali člani nadzornih svetov Nove Ljubljanske banke in Pivovarne Laško, ki sta največji posamezni lastnici Mercatorja. Naj dodamo, da kljub množičnosti tega protesta, pred vlado sindikalistov ni pričakala množica policistov kot protestnike na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Torkov novičarski blok zaključujemo z novico, ki prihaja iz vrst poslanske skupine Socialnih demokratov. Na informativnem sestanku je poslanska skupina prispevala podpise za vložitev kandidature Boruta Pahorja za predsednika državnega zbora. Kandidaturo bodo vložili v sredo, je potrdil začasni vodja poslanske skupine Samo Bevk. Pahor, ki naj bi se še danes sestal z Zoranom Jankovićem, je na kandidaturo pristal. Bevk je še pojasnil, da bo Pahor popoldne ali zvečer najverjetneje zapustil bolnišnico in se v sredo udeležil ustanovne seje Državnega zbora. Oglasil se je že predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta, Gregor Virant sam, ki je pred srečanjem z najverjetnejšim mandatarjem Zoranom Jankovićem izrazil presenečenje, da se o tako pomembnem mestu, kot je predsednik Državnega zbora, odloča še preden so znani obrisi koalicije. Ponovil je tudi, da bo njegova stranka merila na pravosodno, notranje in finančno ministrstvo.



Komentarji
komentiraj >>