Sodišče Združenih narodov za Ruando je visoka predstavnika nekdaj vladajočega Nacionalnega revolucionarnega gibanja za razvoj obsodilo na dosmrtno ječo zaradi genocida v tej državi leta 1994, v katerem je bilo pobitih okoli 800.000 manjšinskih Tutsijev in zmernih Hutujcev. Gre za Matthieua Ngirumpatso, ki je vodil stranko pokojnega predsednika Juvenala Habyarimane in Ngirumpatsovega namestnika Edouarda Karemero. Na zatožni klopi mednarodnega sodišča za Ruando sta se znašla zaradi obtožb o genocidu, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Obtožnica ju je bremenila, da nista niti preprečila niti preganjala odgovornih za zločine, ki jih je leta 1994 zagrešila milica vladajoče stranke.

Iraški premier Nuri al Maliki je od kurdskih oblasti na severu države zahteval, naj izročijo podpredsednika države Tarika al Hašemija, za katerim so iraške oblasti 19. decembra izdale zaporni nalog. Po besedah al Malikija je dolžnost kurdskih oblasti, da podpredsednika predajo pravosodnim organom. Al Hašemi je najvišji predstavnik sunitov v iraški vladi ter eden od vodij zavezništva Irakija in je skupaj s svojimi varnostniki obtožen, da so bili vpleteni v teroristični bombni napad 28. novembra pred iraškim parlamentom, tarča napada pa naj bi bil kar sam al Maliki. Premier in Al Hašemi sta sicer stara tekmeca, zaporni nalog bi lahko bil tako politično motiviran.

Severno Korejo naj bi po smrti voditelja Kim Jong Ila vodil v ta namen ustanovljen odbor pod vodstvom vojaške komisije, dokler njegov sin Kim Jong Un ne bo uradno postal novi voditelj, je po srečanju za zaprtimi vrati s predstavniki južnokorejske obveščevalne službe sporočil južnokorejski poslanec Hwang Jin-ha. Le-ta je še dejal, da obveščevalna služba predvideva, da bosta pomembno vlogo v podporo Kim Jong Unu igrala njegova teta Kim Kyong Hui in njen mož Jang Song Thaek, podpredsednik vplivne vojaške komisije. Kim Jong Un je prav tako podpredsednik te komisije. Predstavnik južnokorejskega obrambnega ministrstva, pristojen za Severno Korejo, pa je ocenil, da imajo zaenkrat premalo informacij, da bi lahko z gotovostjo trdili, v katero smer bo šel prenos oblasti v Severni Koreji.

Novoizvoljeni spodnji dom ruskega parlamenta - duma – je na ustanovnem zasedanju izvolil Sergeja Nariškina za novega predsednika dume. Za Nariškina je glasovalo 238 od 450 poslancev dume, v kateri, četudi z manjšo večino kot v prejšnjem sklicu parlamenta, še vedno prevladuje Putinova Enotna Rusija, ki zaseda ravno 238 sedežev. Proti Nariškinovi kandidaturi je glasovalo 88 poslancev. Narišnik velja za tesnega zaveznika premiera Vladimirja Putina, ki bo naslednje leto najverjetneje ponovno postal predsednik države. Moskovske oblasti pa so medtem iz pripora izpustile več protestnikov, prijetih med povolilnimi demonstracijami v začetku decembra.

Na ustanovni seji Državnega zbora še vedno niso izvolili njegovega predsednika. Po prvem in drugem krogu, v katerem sta Borut Pahor iz Slovenskih demokratov in Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije prejela enako število glasov, in sicer 31 ter 28, je Pahor odstopil od kandidature. Za izvolitev kandidat potrebuje najmanj 46 glasov. V tretjem krogu pa so stranke Državljanska Lista Gregorja Viranta, Slovenska demokratska stranka, Demokratična stranka upokojencev, Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka za predsednika parlamenta predlagale svojega skupnega kandidata, Gregorja Viranta. Slednji je zmagal z 52 glasovi.