NAPOVEDNIK

Uporaba interneta v Iranu je v porastu, v povezavi s tem pa je glede nekaterih spletnih strani podal svoje mnenje tudi iranski ajatola Lotfolah Safi Golpadžgani. Povedal je, da je priljubljeno družbeno omrežje Facebook v nasprotju z islamom in sta tako njegova uporaba kot članstvo greh. Facebook naj bi spodbujal nemoralnost in s tem kvaril ljudi ter jih oddaljeval od islamske vere oziroma slabil njihova verska prepričanja, zaradi česar ne bi smel biti dovoljen. Sicer so po mnenju ajatole problematične tudi druge spletne strani, ki širijo nemoralnost, vendar je izpostavil ravno Facebook.

Glede na to, koliko strani obstaja na spletu, proti katerim je Facebook pravzaprav brezgrešen, lahko sklepamo, da je pač bil Facebook prva stran, ki so jo ajatoli pokazali, ali pa se bojijo tako imenovanih omrežnih revolucij. Morda pa ga moti pretirana svoboda izražanja, ki jo nudi Facebook in splet nasploh. Splet je brezbožen, bi lahko razbrali iz kritik ajatole, in kot takšen na splošno nezaželjen. A tudi nekatere brezbožne države svojim prebivalcem ne omogočajo dostopa do interneta. Takšna je na primer Severna Koreja. Ajatola bi tako lahko predlagal, da se Teheran na tem področju zgleduje po Pjongjangu, saj bo v nasprotnem vera pešala, kar ni dobro.

Berete OFF program Radia Študent, ki nima nič proti brezbožnemu spletu!

OFF PROGRAM

Višje sodišče v Kuala Lumpurju je malezijskega opozicijskega voditelja Anvarja Ibrahima oprostilo obtožb o homoseksualnih spolnih odnosih. Ibrahim je razsodbo pozdravil in že napovedal sodelovanje na prihodnjih splošnih volitvah v državi. Opozicija sicer trdi, da je šlo za organiziran proces, s katerim naj bi jo ohromili. Obtožnico proti Ibrahimu so vložili leta 2008, kmalu po precejšnjem uspehu opozicije na volitvah, obtožen pa je bil homoseksualnih spolnih odnosov s svojim 27-letnim asistentom. Če bi ga spoznali za krivega, bi mu grozilo 20 let zapora. Srečen konec spornega procesa je pozdravila tudi malezijska organizacija za človekove pravice. Kot so poudarili v organizaciji, je bil proces tudi po njihovem mnenju politično motiviran, zaznamovale pa so ga številne nepravilnosti.

Avstralija je v diplomatskih pogovorih z Japonsko glede usode treh aktivistov proti kitolovu, ki so se okoli 26 kilometrov od zahodne Avstralske obale vkrcali na japonsko pomožno kitolovsko ladjo, s katero so jih nato odpeljali na Japonsko. Generalna avstralska tožilka Nicola Louis Roxon je dejala, da bi jih lahko obtožili in nato obsodili po japonskem zakonu, saj se je to že zgodilo Novozelandcu Petu Bethunu. Avstralci naj bi se vkrcali na pomožno kitolovsko ladjo, da bi preprečili trk z aktivistično ladjo. Tožilka Roxonova je dejala, da izročitve aktivistov ne bo nujno lahko doseči, saj se incident ni zgodil v avstralskih teritorialnih vodah. Sicer je komercialen kitolov prepovedan že 25 let, vendar Japonci kite sedaj lovijo pod pretvezo znanstvenih namenov.

Ameriški obrambni minister Leon Panetta je dejal, da Združene države Amerike Iranu ne bodo dopustile blokade Hormuške ožine ob vhodu v Perzijski zaliv. Za Združene države bi bil po mnenju Panette to prestop rdeče črte, na katerega bi njegova država odgovorila. Iz Teherana zadnje dni in tedne prihajajo grožnje in svarila ameriški mornarici, naj ne pošilja bojnih ladij nazaj v Perzijski zaliv, od koder so se začasno umaknile v času zadnjih pomorskih manevrov Irana. Kljub grožnjam se ameriška mornarica ne namerava umakniti in je pred dnevi pomagala iranskim ribičem, ki so jih v Arabskem morju zajeli somalijski pirati. Skozi Hormuško ožino potuje petina vse svetovne nafte, njena blokada pa bi prizadela gospodarske interese Združenih držav Amerike.

V Nigeriji so sindikati po celi državi začeli z stavko zaradi višanja cen nafte, kar je posledica ukinitev državnih subvencij za nafto. Stavka v omenjeni državi, ki je največja izvoznica nafte v Afriki, bi lahko popolnoma ohromila nekatere pokrajine. Sicer so člani parlamenta pozvali predsednika Goodlucka Jonathana, naj še enkrat premisli o ukinitvi subvencij za nafto, vendar je ta dejal, da so postale subvencije za državo ekonomsko nevzdržne. Dva glavna sindikata, ki med drugimi organizirata stavko, pravita, da se okoli 8 milijonov ljudi ne bo odpravilo na delo. Po večini države naj bi bile zaprte trgovine, uradi in banke, v prestolnici Abuji pa tudi letališče. Ukinitev subvencij za nafto je razjezila večino prebivalcev Nigerije, ki v imajo v povprečju dnevno preživnino samo dva dolarja.

Italijani bodo letos dan davčne svobode dočakali teden dni kasneje kot lani oziroma bodo za državo delali teden dni dlje, in sicer do 19. junija. Gre za simboličen datum, da katerega delavec dela za državo, po njemu pa izključno zase. Kot glavne razloge za višjo davčno obremenitev italijanskih državljanov se navaja varčevalne ukrepe minulega leta in dolžniško krizo evrskih držav. Zgolj ponovna uvedba obdavčitve prve nepremičnine je dan davčne svobode zamaknila za tri delovne dni, med ostalimi ukrepi pa sta imela največ vpliva še zvišanje davka na dodano vrednost in zvišanje trošarin na goriva. Izračun se nanaša na zaposlenega, ki letno bruto zasluži dobrih 47.000 evrov. A tudi za slabše plačane zaposlene bo dan davčne svobode nastopil kasneje. Poročen delavec z enim otrokom, ki letno zasluži dobrih 23.500 evrov bruto, bo letos za državo delal do 14. maja, kar je štiri dni dlje kot lani. Premier Mario Monti je včeraj dejal, da država ne potrebuje dodatnih varčevalnih ukrepov, ampak strukturne reforme.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić ocenjuje, da so po enomesečni zamudi Evropske komisije pri objavi seznama mednarodnih pravnih strokovnjakov za popolnitev treh sedežev v petčlanskem arbitražnem sodišču nesmiselni vsi roki, ki so zapisani v arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Po besedah Pusićeve je arbitražni sporazum sestavljen tako, da se določeni roki za izvajanje sporazuma medsebojno navezujejo. Pričakuje, da bo petnajstdnevni rok, ki ga bosta imeli državi za dogovor o predsedniku in dveh članih arbitražnega sodišča, začel teči, ko bosta državi dobili seznam arbitrov. Pusićeva je prepričana, da bosta s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem v torek omenjeni seznam dejansko dobila. Kot je opomnila, bi omenjeni rok sicer moral začeti teči 9. decembra lani, ko je Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z Evropsko unijo, vsekakor pa je seznam pričakovala pred novim letom.

Kolegij predsednika Državnega zbora Gregorja Viranta je sklenil, da bo seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o imenovanju kandidata za mandatarja Zorana Jankovića, v sredo ob 12. uri. Vodje poslanskih skupin pa so medtem zavrnili predlog Pozitivne Slovenije, da bi na isto sejo uvrstili tudi novelo zakona o vladi. Po besedah vodje poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Janija Möderndorferja, bi novela dala okvire, kakšno vlado mandatar sploh sestavlja. Podpora Jankoviću zaenkrat ostaja neznanka, saj se bodo v strankah Lista Virant in Demokratični stranki upokojencev Slovenije še odločili, ali želijo sodelovati v Jankovićevi vladi ali v vladi, ki bi jo morebiti sestavil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Po anketi, ki je bila danes objavljena v časniku Delo, 53,8 odstotkov vprašanih meni, da bi novi predsednik vlade moral postati Zoran Janković. Janeza Janšo bi kot novega predsednika vlade najraje videlo 26,7 odstotka vprašanih, 13,6 odstotka anketirancev je odgovorilo, da ne vedo, kdo naj postane premier, 5,9 odstotka pa jih meni, da bi to moral postati nekdo drug. Po podatkih ankete sicer največ vprašanih meni, da je za zavlačevanje pri sestavljanju nove vlade odgovoren Janez Janša. Tako je odgovorilo 27,3 odstotka anketiranih. 25,9 odstotka jih meni, da je za zavlačevanje odgovoren Gregor Virant, 18,6 odstotka vprašanih pa je izpostavilo Zorana Jankovića. 9,1 odstotka vprašanih meni, da so odgovorni tako Virant kot tudi Janković in Janša, dva odstotka vprašanih pa meni, da je odgovoren Danilo Türk.

Ob šestih zvečer bo v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani potekala predstavitev zavoda Voluntariat. Na njej bodo prostovoljci govorili o aktualnih projektih, primerih dobrih praks in osebnih izkušnjah domačih ter tujih prostovoljnih udejstvovanjih. Več o dogodku nam je povedal Borut Presker iz zavoda Voluntariat:



V dvorani Državnega sveta bo jutri ob 10. dopoldan potekal posvet z naslovom Državljani za boljšo družbo. Namen posveta je seznaniti javnost in poslance Državnega zbora z dejavnostmi v projektu Aktivno državljanstvo. O posvetu smo spregovorili z Matejo Kožuh Novak, predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je ena od organizatork posveta:



Kdo pa bo ciljna publika jutri na posvetu v dvorani Državnega
sveta: