Univerzitetni info blok je pripravila Nadja N.
Prva novica bo razveselila vse Korošce, ki bi želeli študirati bližje domačemu kraju. Obeta se, da bo končno zaživel javni zavod »Koroško višje in visokošolsko središče«. Zeleno luč mu morajo dati le še svetniki v dvanajstih koroških občinah, kar pa ne bi smel biti problem, saj so koroške občine vzpostavitev tega središča uvrstile med prioritetne projekte. Zavod, ki naj bi prve študente sprejel v šolskem letu 2005/2006, programov še nima izbranih, zato bo to ena prvih pomembnejših nalog.
Tako pri razvoju programov kot tudi pri njihovem izvajanju bo zavod tesno sodeloval z gospodarstvom, saj je Gospodarska zbornica Slovenije - območna zbornica Koroška tudi med njegovimi soustanovitelji. Sicer pa med ključne naloge zavoda spadajo prizadevanja za izboljšanje izobrazbene in kvalifikacijske strukture prebivalstva, pospeševanje razvoja znanstveno-raziskovalne dejavnosti v regiji, predvsem pa zmanjšanje bega možganov, ki predstavlja velik problem v Koroški regiji.
V preteklem tednu je izšel tudi razpis za vpis v visoke in višje strokovne šole, ki ponuja več kot 30.000 prostih mest na različnih ustanovah. Po mnenju ministra Gabra bo v prihodnjem študijskem letu zaradi ustanovitve nove univerze, nekaterih višjih strokovnih šol in novih programov omogočena decentralizacija terciarnega izobraževanja. Izboljšuje pa se tudi razmerje med izrednim in rednim študijem, ki se spreminja v korist slednjega.
Država je letos ustanovila tri nove višje strokovne šole. Višja strokovna šola v Velenju je razširila svojo ponudbo s programom komunala, višja strokovna šola v Šentjurju pa s programom živilstvo. Letos je prvič razpisan tudi program vrtnarstvo na novi javni višji vrtnarski šoli v Celju. Devetnajstim zasebnim višjim strokovnim šolam iz lanskega razpisa sta se pridružili še dve, ena v Kranju in ena v Ljubljani.
»Visoko šolo v vsako slovensko vas!!!«
Rektorji treh slovenskih univerz so razpravljali o javnem financiranju univerz. Skladno z novo uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov je eno od meril za delitev sredstev število študentov vpisanih na posamezno univerzo. Tako si bodo univerze razdelile 41 milijard tolarjev proračunskih sredstev, namenjenih za redni študij. Od tega jih bo univerza v Ljubljani dobila 30, univerza v Mariboru 10, univerza na Primorskem pa pičlo milijardo tolarjev.
Glede javnega financiranja visokošolski zavodov in univerz je rektor Mencinger pojasnil, da se bodo realna sredstva letno povečevala za 2,5 odstotka oziroma skladno z rastjo bruto domačega proizvoda in inflacijo. Ob tem pa je poudaril, da stroški na univerzah rastejo hitreje od splošne rasti cen. Zato je po njegovem mnenju pomembno, da se za višino javnih sredstev vse tri univerze pogajajo skupaj.
Vsi trije rektorji so komentirali tudi vprašanje o težnjah po nastanku visokošolskega središča v Novi Gorici, ob čemer so se strinjali, da v naši državi manjka strategija ustanavljanja univerz. Mencinger meni, da konkurenca ni napačna stvar, vendar lahko postane, če jo "delaš samemu sebi". Po Rozmanovem mnenju bi morala biti ustanovitev vsake nove univerze v slovenskem prostoru dobro premišljena in stvar nacionalnega konsenza. "Znotraj konsenza bi se morali odločiti, ali bomo gradili nekaj večjih splošnih univerz, ali pa naj slovenski univerzitetni prostor razpade na nekaj manjših specializiranih univerz," je zaključil Rozman.
V nedeljo pa je v Slovenj Gradcu, v okviru delovnega vikenda Študentske organizacije Slovenije, potekala 3. redna seja Skupščine ŠOS. Na njej so člani Skupščine sprejemali finančni načrt ŠOS za letošnje leto ter pravilnik o namenski porabi sredstev. Obravnavali so tudi pereče problematike s področja socialnega in zdravstvenega varstva študentov, ter pregledali področje obštudijskih in interesnih dejavnosti.
Delovni vikend ŠOS so posvetili tudi razpravam o Bolonjskem procesu - njegovim ciljem, značaju, zgodovini in razvoju ter socialnim dimenzijam - in njegovi implementaciji v slovenski visokošolski prostor. Tako so organizirali več predavanj in delavnic na temo kakovosti in akreditacije študijev, priznavanja poklicnih kvalifikacij, študijske mobilnosti, nove strukture diplomskih stopenj in financiranja visokega šolstva.
Več o tem, kako so se med vikendom potili predstavniki slovenskih študentov, vam bo v jutrijšnji oddaji »Kaj pa Univerza« povedala Lucija G., novice za današnji info blok pa je izbrskala Nadja N.
Komentarji
komentiraj >>