Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF KRALJEVE HIPOKRIZIJE (952 bralcev)
Sreda, 11. 1. 2012
Luka P.



... v Iranu nov napad na jedrskega fizika ...
... ameriški finančni minister Timothy Geithner na Kitajskem išče podporo za sankcioniranje Irana ...
... nov napad judovskih naseljencev na mošejo na Zahodnem bregu ...
... deset let ameriškega zapora Guantanamo ...
... nemška komisija bo iskala povezave med nacistično preteklostjo in pravosodnim ministrstvom ...
... v Državnem zboru poteka razprava pred glasovanjem za mandatarja ...


OFF NAPOVEDNIK

Kako resna je kriza, s katero se soočamo, je na svoj način pokazal tudi belgijski kralj Albert II. Po svojih najboljših močeh bo pripomogel k ostrim varčevalnim ukrepom. V naslednjih dveh letih se bo tako odpovedal skupno kar 600.000 evrom, ki mu sicer pripadajo iz proračuna. Da ne gre za neke vrste samoiniciative, ni treba posebej poudarjati, saj je bila kraljeva družina v minulih dneh deležna številnih kritik zaradi perverzno razkošnega življenja in ker se kljub gospodarski krizi ni želela odpovedati zvišanju pripadajočih sredstev iz proračuna.

Da razčistimo to plemenito kraljevo potezo. Belgijska država na leto iz proračuna nameni 11 milijonov evrov za preseravanje v duhu in slogu srednjeveških monarhov – golob, polnjen s prepelico, fazan, polnjen z golobom, vse skupaj pa pečeno na kamenju iz ognjenikov, s prilogo, narejeno iz vseh koncev sveta, in podobne pizdarije. Poleg tega se kraljevi prihodki samodejno prilagajajo inflaciji. Albert se bo tako odpovedal le dodatnim sredstvom v višini treh odstotkov, ki jih bo letos prejel zaradi omenjene prilagoditve inflaciji. 600.000 evrov bodo tako uporabili za financiranje vzdrževanja svojega premoženja, kar bi sicer tudi padlo na ramena države.

Berete OFF program Radia Študent, ki se mu jebe za zategovanje kraljevih pasov.

OFF PROGRAM

Pred teheransko univerzo Allameha Tabataija je v eksploziji bombe umrl iranski znanstvenik in namestnik direktorja za komercialne zadeve iranskega obrata za bogatenje urana v Natanzu, Mustafa Ahmadi Rošan. Po navedbah iranskih medijev, ki se sklicujejo na pričevanja očividcev, naj bi se dve osebi z motorjem pripeljali do peugeota 406 in nanj namestili magnetno bombo. Tarča napada naj bi bil prav ubiti akademik Rošan. Namestnik guvernerja Teherana Safar Ali Baratlo je izjavil, da je bilo uporabljeno identično eksplozivno telo kot pri likvidacijah iranskih znanstvenikov v preteklosti. Zatrdil je, da za atentatom stojijo sionisti. Od januarja 2010 so bili v bombnih napadih ubiti še trije iranski fiziki, od katerih sta dva delala na jedrskem programu. Iran zavzema uradno stališče, da za vsem skupaj stojijo Izrael in Združene države Amerike.

Ameriški finančni minister Timothy Geithner na srečanju v Pekingu pri kitajskih voditeljih išče podporo pri sankcioniranju Irana. Ameriška politika se zaveda, da bo brez Kitajske embargo na iransko nafto zaradi domnevnega iranskega bogatenja urana v sovražne namene, vsaj tako, kot so si ga zamislili, jalov. Na novega leta dan je ameriški predsednik Barack Obama podpisal zakon o uvedbi sankcij za vse finančne institucije, ki poslujejo z iransko centralno banko, preko katere v Islamsko republiko priteče večina ameriških dolarjev od izvoza nafte. Poteza ameriške politike je iz ameriškega zornega kota logična, saj Iran na Kitajsko izvozi tretjino svoje strateške surovine. A zdi se nemogoče, da bi Kitajska podprla ameriške mokre sanje, saj ji iranska nafta predstavlja skoraj 12 odstotkov vsega uvoza nafte.

Palestinske oblasti na Zahodnem bregu so sporočile, da so nezakoniti judovski naseljenci napadli mošejo v vasi Salfit in poskušali zažgati več vozil. Uradnik palestinskih oblasti, zadolžen za vprašanja judovskih naselbin, Ghassan Doughlas je dejal, da so prebivalci vasi Deir Istiya videli naseljence, kako bežijo z mesta napada po tem, ko so na tri vozila vrgli vnetljivo snov. Napadalci so na mošejo napisali žaljive slogane, gre pa za politiko maščevanja nad Palestinci za vsak primer ukrepanja izraelske vlade proti judovskim naseljencem, ki jih sicer na splošno močno podpira tudi s subvencijami za bivanje na okupiranem palestinskem ozemlju. Gre za pogost pojav napadov judovskih naseljencev na palestinske prebivalce na okupiranih ozemljih. Decembra so judovski ekstremisti na mošejo v Jeruzalemu napisali „Mohamed je prašič“, „dober Arabec je mrtev Arabec“, narisali pa so tudi Davidovo zvezdo. Na Zahodnem bregu živi že pol milijona judovskih naseljencev, nastanjenih v naselbinah, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.

Po poročanju libanonskega radia so pred ciprsko obalo prestregli ladjo z rusko vojaško opremo, namenjeno v sirsko pristanišče Latakia. Ladja naj bi plula iz Sankt Peterburga, ustavili pa so jo, ko je želela v pristanišču Limasol na Cipru dotočiti gorivo. Na njej naj bi našli 60 ton orožja, po vsej verjetnosti pa je bila dostava planirana režimu Bašarja al Asada, saj velja Rusija poleg Irana za največjo zaveznico sirskega predsednika.

V Nikaragvi je z včerajšnjo prisego svoj drugi zaporedni predsedniški mandat začel Daniel Ortega. Nekdanji oster nasprotnik režima diktatorja Anastasia Somoze Debayla, gverilec, arestant in še marsikaj je z več kot 62 odstotki glasov zmagal na lanskoletnih novembrskih volitvah, ki so jih zaznamovale številne nepravilnosti. Opozicija je volitve označila za protiustavne in goljufive, zato je vodja opozicije Fabio Gadea svoje privržence pozval, naj se namesto ceremonije ob prisegi udeležijo mirnega protesta. Slovesnosti ob prisegi Ortege pa sta se udeležila iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in venezuelski predsednik Hugo Chavez, prijatelja in tesna politična zaveznika Ortege. Ortega je bil na čelu Nikaragve sicer že med letoma 1985 in 1990.

Ob 10. obletnici premestitve prvih pripornikov v zloglasni ameriški zapor Guantanamo je Amnesty International objavil poročilo »Guantanamo – Desetletje kršenja človekovih pravic«. Guantanamo je v desetletju postal simbol mučenja in okrutnega, predvsem pa nezakonitega ravnanja s priporniki. V Amnestyju opozarjajo, da vladi Združenih držav Amerike kljub obljubam Obamove administracije, da bodo zapor zaprli najkasneje do 22. januarja 2010, zaprtje zapora ni uspelo. Govorili smo s predstavnico Amnesty International Slovenija Ano Čemažar, ki nam je na kratko predstavila vsebino poročila:



Glede na to, da so v Guantanamu zaprti tuji državljani, smo Čemažarjevo vprašali, ali lahko posamezna država ali organizacija zoper Združene države Amerike sproži pravni postopek oziroma ali so to že storile v preteklosti?



Razočaranje nad terorizmom, ki ga ameriška vlada izvaja nad domnevnimi osumljenci terorističnih dejanj, je deklarativno izrazila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Tudi pri tej organizaciji so izrazili zaskrbljenost, da po desetih letih ameriško taborišče na Kubi še vedno deluje in da so tam osumljenci še vedno zaprti brez časovne omejitve in brez vloženih obtožnic.

Neodvisna komisija v Nemčiji bo obravnavala nacistično preteklost zaposlenih na nemškem pravosodnem ministrstvu. Delo komisije bo ugotoviti, kakšen vpliv so v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja imeli pravni strokovnjaki, ki so pred letom 1945 sodelovali v nacističnih zločinih, kasneje pa so se zaposlili na pravosodnem ministrstvu. Da so na nemškem pravosodnem ministrstvu in tudi na sodišču delovali številni pravni strokovnjaki z nacistično preteklostjo, je sicer znano in o tem so tudi že izvedli več preiskav, vendar pa obstajajo pomanjkljivosti, za katere upajo, da jim jih bo uspelo odpraviti s pomočjo ugotovitev novoustanovljene komisije.

V Državnem zboru poteka razprava pred glasovanjem za mandatarja. Na današnji izredni seji bodo glasovali o potrditvi Zorana Jankovića za mandatarja za sestavo vlade, kot je predlagal predsednik države Danilo Türk. Stvari so več ali manj jasne. Oba politična pola imata, vsaj sodeč po izjavah poslancev, 44 glasov. Določena namigovanja, da naj bi tehtnico v korist Jankovića prevesila prebežnika iz Virantove Državljanske liste, je demantirala tiskovna predstavnica liste Helena Lovše. Izjavila je, da njihovi poslanci glasovnic sploh ne bodo dvignili. To naj bi storili tudi v SDS, SLS in NSi. Tako naj bi se izognili možnosti, da bi kdo iz teh strank vendarle glasoval za Jankovića. Prisluhnimo krajšemu izseku nagovora predsednika Pozitivne Slovenje Zorana Jankovića:



Zaradi različnih refleksij in izjav v javnosti, tudi s strani nekaterih nekdanjih in sedanjih političnih subjektov v zvezi s politično držo ter odločitvijo poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti, je predstavnik prve Lazslo Gönc povedal sledeče:



Sindikat ministrstva za obrambo je predsedniku republike kot vrhovnemu poveljniku države Danilu Türku poslal javno pismo, v katerem ga poziva, naj takoj, ko bo sestavljena nova vlada, skliče sestanek predstavnikov sindikata, predsednika vlade in ministra ali ministrice za obrambo, na katerem bo prisoten tudi sam predsednik. Razloga za sestanek sta, kot so zapisali sindikalisti v pozivu, izredno resna situacija in negativnost znotraj Slovenske vojske. Sindikat za obrambo, ki šteje več kot 3000 članov, tako izpostavlja 8 perečih točk. Med drugim zahteva prenovitev Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski, popravo vseh nastalih krivic v enotnem plačnem sistemu, opozarja pa tudi na neopravičene posege v minimalno plačo ter nespoštovanje že podpisanih dokumentov.

V sindikatu so se odločili za medijski molk do sklica sestanka, češ da problemov ne želijo reševati preko medijev, tako da uradne izjave za naš radio nista želela dati niti predsednik sindikata Darko Milenkovič niti izvršni sekretar za informiranje Marjan Lah. Govorili pa smo z načelnikom oddelka za odnose z javnostmi pri Slovenski vojski Simonom Korezom, ki je takole komentiral sindikalni poziv predsedniku Tűrku:



Odziva na to stališče s strani sindikata za obrambo pa, kot rečeno, žal nismo uspeli dobiti.





Komentarji
komentiraj >>