7.05

Zoran Janković na včerajšnjem glasovanju v Državnem zboru ni bil izvoljen za mandatarja. Podprlo ga je 42 poslank in poslancev, proti pa je glasoval eden. Janković je po glasovanju dejal, da je bila to volja poslancev in jo kot tako sprejema. Glede možnosti, da ga predsednik republike Danilo Türk še enkrat predlaga za mandatarja, pa je pojasnil, da bo zadevo najprej prespal, razmislil in se pogovoril s člani svoje stranke. Ne ve še, kaj bo naredil, je pa spomnil, da je že večkrat dejal, da sebe vidi v izvršni funkciji. Prav tako še ni želel napovedati, ali bo morda ponovno kandidiral za župana Ljubljane.

Predsednik republike Danilo Türk sicer obžaluje, da Janković v prvem krogu ni bil izvoljen na mesto mandatarja. Ob tem pa Janković zanj ostaja resen kandidat za mandatarja, saj ta še vedno uživa njegovo polno zaupanje. Včerajšnje dogajanje v Državnem zboru pa je Türk označil za politični dribling, ne pa resno odločanje.

Predsednik druge največje parlamentarne stranke Janez Janša, sicer ne pričakuje, da bi ga Türk predlagal za mandatarja. Po neizvolitvi Jankovića pa je dejal, da Slovenska demokratska stranka predloga za njegovo mandatarstvo ne bo vlagala, dokler ne bo imela podpisane koalicijske pogodbe, ki zagotavlja trdno večino. Slednjo so Slovenska demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka, Lista Virant in Nova Slovenija že uskladili in parafirali, vendar omenjene štiri stranke nimajo dovolj glasov za trdno večino, zato bodo po Janševih besedah potrebna še pogajanja z ostalimi strankami.

Predsednik republike lahko po ponovnih posvetovanjih s parlamentarnimi strankami v štirinajstih dneh predlaga drugega kandidata za mandatarja ali ponovno Jankovića, lahko pa mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Ponovne volitve se opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po preteku roka za vložitev kandidatur. V primeru, da tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat, pa predsednik republike razpusti Državni zbor in razpiše ponovne volitve, razen če poslanci sklenejo, da bo Državni zbor opravil ponovljene volitve.

Sicer pa se bodo že danes nadaljevali pogovori, kako naprej. Sestal se bo izvršilni odbor SDS, štiri desnosredinske pa bodo predlog koalicijske pogodbe poslale še DeSUS in SD. Tudi predsednik republike Danilo Türk bo že danes stopil v stik s strankami za začetek novega kroga posvetovanj.

8.05

Newyorška borza - NYSE Euronex si bo še naprej prizadevala za pridobitev dovoljenj v Evrospki uniji za združitev z nemško borzo Deutsche Boerse, ne glede na nekatera medijska poročila, da bo Bruselj to zavrnil, je danes zaposlenim sporočil izvršni direktor NYSE Euronex Duncan Niederauer. Evropska komisija naj bi odločitev o potrditvi ali zavrnitvi nameravane združitve sprejela v začetku februarja. V torek je Financial Times poročal, da naj bi se evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia izrekel proti združitvi. Gre sicer za prevzem newyorške borze, ki je bil najavljen 15. februarja lani v takratni vrednosti 9,5 milijarde dolarjev. Delničarji frankfurtske Deutsche Boerse bi dobili v roke 60 odstotkov lastništva združenega podjetja, ki bi postalo največja borza na svetu.

Spodnji dom parlamenta Bosne in Hercegovine bo glasoval o imenovanju Vjekoslava Bevande za predsedujočega svetu ministrov. Bevando je na položaj imenovalo predsedstvo Bosne in Hercegovine na podlagi predloga vodilne stranke bosanskih Hrvatov HDZ Bosna in Hercegovina v skladu z dogovorom voditeljev šestih parlamentarnih strank. Ti so 28. decembra lani dosegli dogovor o oblikovanju vlade skoraj 15 mesecev po splošnih volitvah in s tem končali politično krizo, ki je hromila državo na poti približevanja Evropski uniji. Dogovor je med drugim določal, da bo položaj premiera zasedla HDZ BiH, s čemer bo prvič od konca vojne leta 1995 svet ministrov vodil predstavnik hrvaškega naroda.

Kosovski minister za Albance po svetu Ibrahim Makolli bo obiskal albansko skupnost v južni Srbiji. To bo prvi obisk kakega visokega predstavnika Kosova v Srbiji od razglasitve neodvisnosti pred skoraj štirimi leti. Minister bo obiskal albansko skupnost v občinah Bujanovac in Preševo, kjer se namerava sestati z županoma obeh občin, pa tudi s predstavniki tamkajšnjih Srbov. Po napovedih naj bi se pogovarjal o možnosti, da bi tamkajšnji otroci lahko počitnice preživljali na Kosovu. V obeh občinah sicer živi številčna albanska skupnost in pojavljali so se namigi, da bi se Kosovo in Srbija lahko dogovorila za zamenjavo ozemlja - omenjeni občini za severni, srbski del Kosova. Uradno to možnost sicer obe strani zavračata.

9.05

Truplo umrlega severnokorejskega voditelja Kim jong-ila, bo balzamirano ležalo na ogled v spominski palači Kumsusan v severnokorejskem glavnem mestu, Pjongjang. Kim Jong-ilovo truplo bo delalo družbo posmrtnim ostankom njegovega očeta, Kim Il-sunga. Dan Kimovega rojstva, 16. februar, bo sicer razglašen za »Dan sijočih zvezd«, gre pa najbrž za referenco na rakete, ki jih je pod Kimovo politiko usmerjanja finančnih sredstev v vojaški razvoj, razvila Severna Koreja.

Pred Belo hišo so se včeraj odvile demonstracije proti taborišču za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, ki jih je priredila organizacija Priče proti mučenju, pridružili pa so se jim tudi pripadniki gibanja Occupy Washington. Demonstracije so potekale v parku Lafayette pred Belo hišo, kjer so se protestniki sprehajali oblečeni v oranžna zaporniška oblačila s črnimi kapucami na glavah ter glasno zahtevali, naj predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama izpolni obljubo in taborišče zapre. Protesti so se kasneje premaknili tudi pred vrhovno sodišče, sicer pa so potekali tudi po drugih ameriških mestih in po svetu.

Britanski premier David Cameron je pred sredinim obiskom londonskih studiev Pinewood dejal, da bi britanska filmska industrija morala podpreti komercialno uspešne filmske ustvarjalce. Cameron naj bi podprl poročilo o britanski filmski industriji, ki ga pripravlja nekdanji minister za kulturo Chris Smith. Poročilo, ki ga bodo javnosti predstavili predvidoma prihodnji teden, naj bi predlagalo spremenjeno financiranje s pomočjo sredstev nacionalne loterije. Britanski filmski svet naj bi pri financiranju bolj podprl filmske ustvarjalce, ki ustvarjajo pri gledalcih priljubljene filme, hkrati pa naj bi v poročilu pozvali Britanski filmski institut, naj izdela izvozno strategijo, ki bi povečala donosnost britanske filmske industrije.

10.05

Japonska je napovedala, da bo zmanjšala nakup nafte iz Irana, s čimer se je Tokio pridružil okrepljenim pritiskom na Teheran glede iranskega jedrskega programa. Do odločitve je prišlo med obiskom ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, ki si prizadeva za pritisk na ključne zaslužke Irana v tujini. Geithnerju podobna pobuda ni uspela v Pekingu, ki ga je obiskal v sredo. Iran sicer vztraja, da ima njegov jedrski program izključno miroljubno naravo, vseeno pa se ne namerava odpovedati bogatenju urana, tudi za ceno že štirih vrst sankcij, ki jih je sprejel Varnostni svet Združenih narodov. Vendar je tokrat Iran zagrozil z zaprtjem Hormuške ožine v Perzijskem zalivu, če bo prišlo do novih sankcij. Skozi to ožino pa gre skoraj 40 odstotkov svetovne nafte.

Svet Evropske centralne banke na današnjem srečanju po mnenju večine analitikov ne bo znižal ključne obrestne mere za območje evra. Bodo pa vlagatelji nestrpno čakali na razmišljanje predsednika banke Maria Draghija o tem, kakšno vlogo banka še lahko odigra pri reševanju krize v območju evra. Evropska centralna banka je tako novembra kot tudi decembra znižala ključno obrestno mero za območje z evrom, vsakič za 0,25 odstotne točke. Tako je ključna obrestna mera trenutno na rekordno nizki ravni enega odstotka. Ekonomisti ohranjanje obrestne mere pričakujejo predvsem zaradi nekaterih podatkov, ki pričajo o stabilizaciji evrskega gospodarstva.

Po poročanju Dnevnika ima nadškofija Maribor že več dni blokirana računa pri Novi kreditni banki Maribor in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Dnevnik še Piše, da se je s stečajem omenjene družbe, ki je predstavljala vrh s cerkvijo povezanih finančnih holdingov, dokončno podrla cerkvena finančna piramida, zgrajena na bančnih posojilih, s krizo pa so praktično presahnili viri financiranja. Zaradi dolgov v skupni višini 7,6 milijona evrov naj bi med drugim bil tako ogrožen dvorec Betnava, okoliški gozdovi in celo sam sedež nadškofije v središču Maribora.