Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PADEC JANKOVIĆA IN MOREBITNO BREZPOTJE (975 bralcev)
Petek, 13. 1. 2012
Urh



V tokratnem kultivatorju bomo vzeli pod drobnogled tri dogodke, ki so zaznamovali Slovenijo v tem tednu. To so odločitev Državljanske liste Gregorja Viranta, da ne gre v koalicijo z Zoranom Jankovićem, neizvolitev Jankovića za mandatarja in manever desnice, po katerem večina njihovih pripadnikov sploh ni dvignila glasovnic, s katerimi naj bi v parlamentu volili mandatarja.

V tokratnem kultivatorju bomo vzeli pod drobnogled tri dogodke, ki so zaznamovali Slovenijo v tem tednu. To so odločitev Državljanske liste Gregorja Viranta, da ne gre v koalicijo z Zoranom Jankovićem, neizvolitev Jankovića za mandatarja in manever desnice, po katerem večina njihovih pripadnikov sploh ni dvignila glasovnic, s katerimi naj bi v parlamentu volili mandatarja. To so storili zato, da potencialni prestopniki v njihovih vrstah sploh ne bi imeli možnosti glasovati v nasprotju s strankarskimi nasprotovanji Jankoviću kot premierju. Na neki način takšna gesta implicira tudi strah, da bi prestopniki dejansko obstajali, če bi poslanci lahko glasovali. Janković je imel sicer na dan glasovanja deklarativno zagotovljenih zgolj 44 glasov, kar ni dovolj za izvolitev, potreboval jih je namreč 46, na koncu pa je prejel še dva manj, torej 42.

Predsednik države Danilo Türk je po Jankovićevem neuspehu namignil, da mu je še vedno naklonjen kot morebitnemu mandatarju in ni želel povedati, ali bi mandat v drugo zaupal predsedniku druge največje stranke v parlamentu, Slovenske demokratske stranke, Janezu Janši. Sogovorniki v tokratnem kultivatorju so večinoma pričakovali padec Jankovića pri glasovanju o mandatarju, jih je pa presenetilo, da ni dobil niti vseh glasov, ki naj bi mu bili zagotovljeni. Več o vlogi predsednika države po neuspelem poskusu Jankovića in njegovih potencialnih odločitvah nam je povedal pravni teoretik in strokovnjak za ustavno pravo Andraž Teršek, saj ima predlog predsednika še vedno prednost pred morebitnim predlogom najmanj 10 poslancev državnega zbora za novega mandatarja:



Oddajo nadaljujemo z Virantovim 'ne' Jankoviću, ki je najverjetneje pomenil njegov padec v parlamentu. Analitiki z levice sicer menijo, da ni bilo posebnih sodelovanj med Gregorjem Virantom in Janezom Janšo oziroma načrta, s katerim bi skupaj zavladala, in niso ravno navdušeni nad teorijami zarot. Vlado Miheljak ne vidi pretirane povezave med Janšo in Virantom, za slednjega pa meni, da je predvsem povšeči neoliberalni politiki Združenih držav Amerike:



Tudi filozof Boris Vezjak ne verjame v naprej dogovorjene dogovore med Janšo in Virantom, meni pa, da so teorijo zarote na sredini parlamentarni seji izvajale desne stranke:



Profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igor Pribac je že po volitvah napovedal situacijo, v kateri bo težko sestaviti stabilno vlado. Po nezadostni podpori Jankoviću v parlamentu pa je povedal sledeče:



Selimo se k nedvigovanju glasovnic s strani večine poslancev desne sredine. Matej Makarovič meni, da je bila takšna poteza povsem razumljiva in so z njo določeni poslanci izkazali svojo kredibilnost v odnosu do slovenske javnosti:



Miheljak pravi, da sicer poteza, s katero poslanci niso dvignili glasovnic, ni formalno sporna, če ni nesporno dokazano, da so to storili pod pritiskom, se mu pa vseeno ta poteza zdi zelo avtokratska:



Tudi Vezjaku se zdi obstrukcija zelo resna in neprimerna stvar:



Za ustavnega pravnika Terška obstrukcija ni sporna:



Miheljak je sicer pričakoval nepodporo Jankoviću, pri tem pa je izpostavil nekompaktnost leve sredine in ponovno opozoril na precedens, ki se je zgodil v parlamentu pri glasovanju:



Vezjak meni, da smo se znašli v pat poziciji, v kateri Slovenija do sedaj še ni bila. Opozarja tudi, da se je zgodilo nasprotno od tez o politični korupciji s strani Jankovića, saj ni prejel vseh glasov niti iz svoje koalicije, torej od poslancev Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov in Demokratične stranke upokojencev Slovenije:



Makarovič po neizglasovanju Jankovića pričakuje sledeče:



Vsekakor bo tudi desnosredinska koalicija pred težko nalogo, če bo iskala podporo v parlamentu. Koalicijski osnutek je že poslala Socialnim demokratom in Desusu. Za slednjo stranko je sicer bolj verjetno, da bi v vstopila v takšno vlado. Seveda pa tudi vstop Desusa ni samoumeven, kot tudi ne odločitev Türka, komu bo v drugo podelil možnost za mandatarstvo. Vsekakor pa tudi drugi krog izvolitve mandatarja ne bo dosti lažji od prvega, če bo do njega sploh prišlo. Ključen predpogoj za to je namreč zagotovljenih 46 glasov podpore v parlamentu



Komentarji
komentiraj >>