NAPOVEDNIK

Neki roparji v Veliki Britaniji so kar pol leta kopali 30 metrov dolg rov, ki jih je pripeljal do bankomata. Ne ve se, koliko denarja so zapravili, da so naredili tako dolg rov, zagotovo pa niso bili pravično poplačani za ves trud, ki so ga v tajni peklenski načrt vložili. Ko so končno prispeli do bankomata, je bilo v njem namreč zgolj 6.000 funtov, kar je malo denarja za polletno garanje. Tega se zaveda tudi policijski načelnik Ian Shore, ki vodi preiskavo, saj je dejal, da roparji zagotovo niso dobili toliko denarja, kot so si obetali.

Rop se je sicer zgodil v mestu Manchester v noči z 2. na 3. januar, a izbira datuma verjetno ni bila najboljša. Zagotovo bi več dobili tam nekje decembra, ko ljudje še niso množično dvigovali denarja za božična darila in Silvestrovo. Ali pa so morda čakali, da so uslužbenci napolnili bankomat z denarjem, le da ga vanj niso dali toliko, kolikor so ga pričakovali. Kakorkoli že, roparji se lahko vsaj tolažijo, da četudi niso dobili želene vsote denarja, so vsaj izvedli enega najdaljših ropov v Veliki Britaniji, saj je trajal kar okoli pol leta. Imena, ki bi jih morda lahko vpisali v Guinessovo knjigo rekordov, pa bomo izvedeli samo v primeru, če bo policija uspešno opravila svoje delo. Seveda tega roparjem, ki so pol leta garali za tako majhno vsoto denarja, ne privoščimo.

Berete roparski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Borci Al Kaide so po navedbah jemenskih oblasti v noči na ponedeljek prevzeli nadzor nad krajem Rada, 130 kilometrov jugozahodno od jemenske prestolnice Sana. Pristaši Al Kaide so po besedah tamkajšnjih oblasti zasedli sedež policije in mestni zapor, iz katerega so izpustili več kot sto zapornikov, v kraju pa so postavili nadzorne točke. Napad se je začel v nedeljo pozno zvečer, uporniki pa so kraj zavzeli do jutra brez pravega odpora lokalnih varnostnih sil. Al Kaida je v zadnjem času dosegla več zmag v pokrajinah na jugu Jemna. Skupina in njeni lokalni podporniki so izkoristili oslabljeno vlado v Sani, ki se že mesece ukvarja z množičnimi protesti in političnimi nemiri.

V Kazahstanu je na nedeljskih parlamentarnih volitvah gladko zmagala vladajoča stranka Nur Otan oziroma Luč očetnjave predsednika države Nursultana Nazarbajeva. Prvič sta se v parlament uvrstili tudi dve vsaj na papirju opozicijski stranki. Nazarabajevova stranka je sicer osvojila kar 80,74 odstotka glasov, v parlament pa sta se uvrstili še stranka Ak Žol - Svetla stranka - s 7,46 odstotka in Kazahstanska komunistična partija s 7,2 odstotka. Ostale štiri stranke, ki so sodelovale na volitvah, niso presegle sedemodstotnega praga za vstop v parlament. Edina prava opozicijska skupina, Vsenarodna socialdemokratska stranka, je dobila le 1,59 odstotka glasov. Kazahstan, sicer z nafto in zemeljskim plinom bogato srednjeazijsko državo, že 20 let vodi predsednik Nazarbajev. Vse do nedavnih nemirov je veljala za oazo stabilnosti v regiji, z volitvami pa želi režim pokazati, da takšna tudi ostaja. Podobo države so namreč v zadnjem času zamajale stavke in protesti naftnih delavcev v mestih ob Kaspijskem morju. V spopadih med stavkajočimi in varnostnimi silami, ki so v mestu Žanaozenu izbruhnili decembra lani, je umrlo 16 ljudi.

Pakistansko Vrhovno sodišče je predsednika vlade Yousufa Razo Gilanija obtožilo nespoštovanja sodišča, s čimer je povečalo možnost njegovega preganjanja. Sodišče je namreč razmišljalo, kako naj ukrepa proti vladi, ki zavrača korupcijske primere proti predsedniku vlade in drugim političnim veljakom. Sodišče je sicer naročilo, da se mora Gilani pojaviti v sodni dvorani 19. januarja. Vlada je pred kratkim tudi naročila kontroverzno amnestijo, ki starejše politike ščiti pred morebitnim preganjanjem zaradi korupcije. Med drugim je ta amnestija zaščitila sedanjega predsednika države Asifa Alija Zardarija, v primeru katerega se vlada sklicuje na njegovo imuniteto. V Pakistanu sicer trenutno vladajo napeti odnosi med vlado, vojsko in sodno vejo oblasti. Tako je na dan prišla tudi anonimna novica, da naj bi politika iskala pomoč Združenih držav Amerike, da bi preprečila vojaški udar, kar je razburilo javnost.

V Romuniji se širijo protesti proti predsedniku Traianu Basescuju in varčevalnim ukrepom romunske vlade. V Bukarešti je protestnikom uspelo prebiti eno od cestnih zapor, ki jo je postavila policija. Pri tem je bilo ranjenih najmanj 51 ljudi, od tega štirje policisti. 29 protestnikov so aretirali. Protestniki so poleg tega v Bukarešti policiste obmetavali s kamenjem in molotovkami ter plenili trgovine. Sprva miroljuben protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, ko so se včeraj zvečer protestnikom pridružili nogometni navijači. Poleg v Bukarešti so protesti v nedeljo potekali tudi v Temišvaru, Craiovi, Cluju in Iasi. Protesti v Romuniji so se začeli minuli četrtek, v petek pa so dosegli vrhunec. V Bukarešti je v nedeljo tako že tretjič zapored prišlo do izgredov. Protestniki predsedniku Basescuju očitajo avtoritativni način vladanja, nezadovoljni pa so tudi z varčevalnim programom vlade, ki naj bi bil pogoj za podporo državi s strani Mednarodnega denarnega sklada.

V Madridu je umrl 89-letni Manuel Fraga, zadnji pomembnejši španski politik, ki je deloval že v režimu diktatorja Francisca Franca. Fraga je bil v času Francovega režima minister za informiranje in turizem, nato pa je bil eden od ustanoviteljev danes vladajoče desne Ljudske stranke. Fraga je bil eden od ključnih igralcev v španskem političnem življenju zadnjega pol stoletja. Med drugim je sodeloval pri oblikovanju španske ustave po koncu Francovega režima, od leta 1990 do 2005 pa je bil na čelu avtonomne pokrajine Galicija na severozahodu države. Kot Francov minister za informiranje je veljal za prvega cenzorja v državi ter strah in trepet novinarjev. Po diktatorjevi smrti je postal notranji minister, leta 1977 pa je ustanovil Ljudsko zavezništvo, predhodnika današnje Ljudske stranke, v katerem so se združile vse desno usmerjene sile. Stranka je postala glavna opozicijska sila, Fraga pa je leta 1990 njeno vodenje zaupal Joseju Marii Aznarju, ki je kasneje postal prvi španski desni premier.

Predsednik republike Danilo Türk je začel nov krog posvetovanj s parlamentarnimi strankami glede možnega kandidata za mandatarja. Prvi je na pogovor v predsedniško palačo prišel predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki v Državnem zboru minuli teden ni bil potrjen za mandatarja. Janković se sicer po neuspešni kandidaturi za mandatarja še ni izjasnil, ali bi utegnil kandidaturo sprejeti še enkrat, Türk pa je dejal, da je Janković zanj še vedno resen kandidat. Na posvet k predsedniku republike je prišel z vodjem poslanske skupine Janijem Möderndorferjem. Prvak Demokratične stranke upokojencev Slovenije Karl Erjavec je medtem napovedal, da bo Jankovića ob morebitni drugi kandidaturi podprl le v primeru, če mu bo jasno povedal, kateri poslanci mu bodo zagotovili večinsko podporo. Po neuradnih informacijah naj bi Erjavec Jankoviću za predstavitev imen teh poslancev dal čas do četrtka. V kolikor Janković glasov ne bo imel, naj bi se Erjavec začel pogajati z desnosredinsko koalicijo.

Na posvetovanjih pri predsedniku so bili tudi drugi predstavniki parlamentarnih strank. Danilo Türk in predsednik druge največje parlamentarne stranke, Slovenske demokratske stranke, Janez Janša ostajata brez odgovorov glede možnega mandatarstva slednjega. Janša je predsedniku pokazal osnutek koalicijske pogodbe desnosredinskih strank. S strani Socialnih demokratov, ki še vedno podpirajo Zorana Jankovića za mandatarja, sta se sestanka pri predsedniku udeležila predsednik stranke in premier v odhodu Borut Pahor ter vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Janko Veber. Slednji je o sestanku pri predsedniku države in podpori Jankoviću povedal sledeče:



Več slovenskih časopisov je zagnalo enoten sistem zaračunavanja nekaterih vsebin, ki jih objavljajo na svojih spletnih straneh. Gre za sistem Piano Media, ki prihaja s Slovaške in je tam zaživel maja lani. Časniki se s tovrstnimi prijemi poskušajo prilagoditi selitvi bralcev na internet. Slovenski Piano bodo tako po zadnjih informacijah uporabljali Delo, Slovenske novice, Dnevnik, Večer, Žurnal24, Primorske novice, Dolenjski list, Gorenjski glas, Ekipa, Požareport in Ringaraja. Osnovna značilnost sistema Piano je, da se mediji, ki želijo zaračunavati digitalne vsebine, povežejo in se zavežejo, da bodo v okvirih Piana ponujali vsebine pod enakimi pogoji in za isto ceno, vendar vsak od njih po lastnem izboru, v skladu s svojo poslovno in uredniško strategijo. Pavšalna - mesečna in tedenska - digitalna naročnina nato ponuja uporabnikom za enkratno plačilo dostop do plačljivih vsebin vseh medijev, ki so pristopili k Pianu. Bralci se lahko odločajo za tedensko naročnino, ki znaša 1,99 evra, za mesečno naročnino bodo odšteli 4,89 evra, za letno naročnino pa 48,90 evra. Pri tem bodo naročnino prejeli le tisti mediji, katerih strani bodo bralci obiskovali.

Koalicija za ločitev države in cerkve je sredi široke akcije zbiranja podpisov za peticijo za odpravo državnega financiranja rimsko-katoliške cerkve. V sklopu te akcije bodo zbirali podpise tudi na stojnici v Ljubljani ob izteku Čopove ulice na Prešernov trg, in sicer 3 dni, to je od danes do srede v času med 9.30 in 17.00 uro. Več o akciji nam je povedala Janja Škrjanc, predsednica Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve.