OFF NAPOVEDNIK

Program olimpijskih iger trenutno vsebuje 35 različnih športov in skupaj 53 disciplin. Od tega sestavlja poletno olimpijado 28 športov, zimsko pa 7. Discipline so se skozi čas spreminjale, na splošno pa lahko rečemo, da gre trend v smer večanja števila števila športov, v katerih se na igrah tekmuje. Ker je torej olimpijada bolj ali manj odprta za sprejemanje novih športov pod okrilje prireditve, si marsikatera športna združenja prizadevajo, da bi šport, ki ga zastopajo, uvrstili na redni program iger.

Slednje si za striženje ovac želi tudi Združenje novozelandskih kmetov. Jeanette Maxwell iz omenjenega združenja argumentira zrelost športa za Olimpijske igre s tem, da vrhunski tekmovalci v osmih urah ostrižejo tudi do 700 ovac, pri čemer opozarja na vrhunsko pripravljenost najboljših. Novozelandska vlada je tekmovalno striženje ovac kot šport že priznala in ga tudi finančno podprla. To sicer ni ravno presenetljivo, saj je v državi s približno 4,4 milijona prebivalcev skoraj desetkrat toliko ovac.

700 ostriženih ovac v osmih urah je resda vrhunski rezultat in če ne upoštevamo organizacijskih težav, ki bi verjetno nastale pri zagotovitvi zadostnega števila neobritih ovac na olimpijska prizorišča v državah, kjer teh živali ni ravno na milijone, bi si ta šport zagotovo zaslužil biti olimpijska panoga. Vendar ne pozabimo, skoraj sto obritih ovac na uro je zelo majhno število proti milijonom, ki jih vsak dan ostrižejo športniki, ki se jim reče tudi politiki.

Vi pa berete Off program Radia Študent, ki striže samo dlake z jezikov.

OFF PROGRAM

Na Kitajskem je prvič v zgodovini te države število ljudi, ki živijo v mestih, preseglo število tistih, ki živijo v vaseh. Po podatkih kitajskega statističnega urada predstavlja urbana populacija dobrih 51 odstotkov od skoraj 1,35 milijarde Kitajcev, kar pomeni, da živi v mestih 691 milijonov ljudi. Po besedah vodje inštituta za raziskave populacije in razvoj na kitajski univerzi NanKai, Lija Jianmina, bo v prihodnjih 20ih letih populacija v kitajskih mestih predstavljala 75 odstotkov celotnega prebivalstva, kar bo imelo velik vpliv na kitajsko okolje ter socialni in gospodarski razvoj. Dobršen del novodobnih meščanov je sicer migrantskih delavcev, ki prihajajo iz revnih ruralnih predelov osrednje Kitajske na delo v industrijsko razvitejši vzhodni del države, predvsem v industrijsko predelovalne cone. Pravice le-teh, po uradnih podatkih naj bi jih bilo okoli 221 milijonov, pa niso izenačene s pravicami prvotnih prebivalcev mest. Obravnavani so namreč kot drugorazredni državljani, ob čemer so deležni zelo malo ali nič socialne varnosti.

Gibanjem iz Združenih držav Amerike pod skupnim imenom „Okupiraj“ se je pridružilo še novo, poimenovano „Okupiraj kongres“, ki za danes pripravlja množične demonstracije pred poslopjem zveznega kongresa v Washingtonu. Omenjeno gibanje je konec decembra ustanovilo gibanje „Occupy Washington“, njegov namen pa je v prvi vrsti opozoriti kongresnike, da Američani niso zadovoljni z njihovim delom. Organizatorji protestov svoje privržence pozivajo, naj se sestanejo s kongresniki v svojih okrožjih in jim neposredno izrazijo nezadovoljstvo s korupcijo političnega sistema. Za proteste na današnji dan so se odločili zaradi prvega zasedanja predstavniškega doma kongresa po novem letu.

Varnostni svet Združenih narodov je začel pogajanja o osnutku resolucije o Siriji, ki jo je drugim članicam včeraj predala Rusija. Slednja je sicer že sredi decembra predstavila osnutek resolucije, ki za Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Francijo in druge države ni bil sprejemljiv, ker je krivdo za nastali položaj v Siriji enakomerno pripisoval protestnikom in režimu predsednika Bašarja al Asada. Novi osnutek naj ne bi prinašal bistvenih novosti. Rusija in Kitajska sta sicer že oktobra z vetom blokirali potrditev resolucije, ki bi ostreje obsodila Asadov režim. Nasilje v Siriji se ob molku Varnostnega sveta Združenih narodov nadaljuje, kar je Ban Ki Moon označil za nesprejemljivo in pozval članice najpomembnejšega organa Združenih narodov, naj se kljub razlikam v pogledih poenotijo.

Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da Velika Britanija skrajnega islamskega klerika Abuja Katade ne sme izročiti njegovi domovini Jordaniji. Razlog temu je nevarnost, da bi lahko na sojenju v Jordaniji proti Katadi, domnevni desni roki Osame bin Ladna v Evropi, uporabili dokaze, ki so jih pridobili z mučenjem tretjih oseb. Katada, ki je znan tudi kot Omar Mohamed Otman, je namreč pred sodiščem trdil, da ta obsodba temelji na pričevanjih dveh soobtoženih, izsiljenih z mučenjem. Pravi pa tudi, da mu v domovini, kjer so ga v odsotnosti zaradi terorizma že obsodili na zaporno kazen, grozi mučenje. Katada je vključen v seznam Združenih narodov, na katerem so domnevni pomočniki teroristov, ki so izvedli napade v Združene države 11. septembra 2001. Prav tako naj bi ta Jordanec palestinskega rodu financiral teroristično mrežo, znano kot Reforma in izziv. To skupino so leta 1999 razbili, Katada pa je bil v tem primeru deležen amnestije.

Direktor začasnega sklada za zaščito evra, Klaus Regling, je napovedal, da se zaradi dolžniške krize na območju evra nobena država ne bo prisiljena odreči evru. Poteza bonitetne agencije Standard & Poor's, ki je v ponedeljek znižala bonitetno oceno začasnega sklada za zaščito evra, bo imela po njegovem mnenju majhen vpliv, saj sta agenciji Moody's in Fitch za sklad ohranili najvišjo bonitetno oceno, to je trojni A. Ob tem je dodal, da dokler gre le za eno bonitetno agencijo, ni potrebe, da bi karkoli storili. Ob znižanju bonitetne ocene Standars & Poor's skladu in še devetim državam z evrom, med njimi tudi Sloveniji, se v Evropski uniji vse glasneje govori o ustanovitvi neodvisne evropske bonitetne agencije.

Predsedniki parlamentarnih strank so se na političnem vrhu v Ljubljani soglasno dogovorili, da poslanske skupine v Državnem zboru pozovejo, da podprejo postopek za spremembo ustave, s katerim bi vanjo vpisali tako imenovano zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine. Zgornja omejitev dovoljene zadolženosti sicer, po besedah predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja, zaenkrat še ni bila določena, saj mora vlada višino in strukturo dolga najprej strokovno utemeljiti. Pahor ocenjuje odločitev za daljnovidno in izjemno pomembno, saj naj bi vrh Evropske unije 30. januarja najverjetneje sprejel odločitev o obveznosti takšnega zlatega pravila za vse države članice Evropske Unije. Za mnenje o smotrnosti vpisa zlatega pravila v ustavo smo prosili ekonomista Jožeta Mencingerja:



Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je začel veljati z letošnjim letom, so študenti slovenskih univerz brez slovenskega državljanstva izgubili pravico do državnih štipendij, kar jim, kot sami opozarjajo, močno otežuje, če ne celo dokončno onemogoča študiranje v Sloveniji. Zato se je ob treh pričel skupen shod tujih študentov in gibanja Mi smo univerza z namenom zahtevati povrnitev te pravice in nasprotovati ločevanju študentov na podlagi njihovega državljanstva. Shod se je torej že začel na še zasedeni Filozofski fakulteti, kjer bo najprej govora o zahtevah po avtonomnem študentskem prostoru in ureditvi problematike doktorskega študija, bolj natančno se zahteva njegova pocenitev, ob štirih pa se bodo protestniki zbrali pred poslopjem Univerze, kjer naj bi se sestali z vodstvom Univerze, prisotnost pa so obljubili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Na ministrstvo so tuji študenti sicer že konec decembra poslali protestno pismo, v katerem so zahtevali rešitev njihovega nezavidljivega položaja. Čez slabo uro se bodo torej študenti in študentke pojavili pred poslopjem Univerze na Kongresnem trgu. Več o tem aktivist gibanja Mi smo univerza, Miha:



Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo prejeli pojasnilo glede ukinitve štipendij za tuje študente. Na ministrstvu tako pravijo, da je državna štipendija izrazit socialni korektiv, namenjen možnosti izobraževanja socialno šibkih slovenskih državljanov, in dodajajo, da je do uveljavitve zakona državno štipendijo v povprečju letno prejemalo okoli 1000 tujih študentov, pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. V študijskem letu 2010/2011 je bilo tako po podatkih ministrstva za državne štipendije tujim študentom namenjenih nekaj manj kot dva in pol milijona evrov. Ob tem na ministrstvu izpostavljajo, da so vsi študenti, ne glede na državljanstvo, upravičeni do subvencionirane študentske prehrane, prav tako pa imajo možnost opravljanja dela prek študentskega servisa. Na ministrstvu poudarjajo tudi, da slovenski državljani v državah nekdanje Jugoslavije niso upravičeni do državnih štipendij, in zato predlagajo uvedbo načela reciprocitete.

Kot smo omenili, zasedba Filozofske fakultete še traja, aktivist Miha pa je pojasnil, na kakšni točki se zasedba nahaja:



Iz Bruslja so sporočili, da sta se Hrvaška in Slovenija dogovorili o imenovanju predsednika in še dveh članov arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije. Predsednik sodišča bo Francoz Gilbert Guillaume, preostala člana pa Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe. V Evropski komisiji so najprej izrazili navdušenje nad dogovorom, potem pa še pojasnili, da so seznam sestavili po srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in vodjo hrvaške diplomacije Vesno Pusić minuli teden v Bruslju. Arbitražni sporazum je bil sicer podpisan 4. novembra 2009 v Stockholmu. V skladu z njim sta morali državi izbrati po enega nacionalnega arbitra. Slovenski član je Jernej Sekolec, hrvaški pa Budislav Vukas ter skupaj s seznama komisije še predsednika sodišča in dva člana.