7.05

Finančni ministri Evropske Unije se danes sestajajo, da bi dorekli nove ukrepe proti finančni krizi, ki jih bodo 30. januarja sprejemali voditelji Unije v novem poskusu stabilizacije evroobmočja. V luči novih groženj nižanj bonitetnih ocen držav evroobmočja in s tem slabšanja položaja teh držav, se bodo glavne sestavine odziva vrtele okoli medvladne pogodbe o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline, krepitve sklada za zaščito evra in druge pomoči Grčiji. Tako bo govora o spremembi začasnega sklada za zaščito evra v stalni sklad s podvojeno finančno močjo – gre za 1000 milijard evrov – in dogovoru zasebnih upnikov ter Grčije o delnem odpisu dolgov v vrednosti okoli 100 milijard evrov.

Zunanji ministri Evropske Unije bodo danes predvidoma sprejeli najostrejše sankcije proti Iranu zaradi jedrskega programa države – in sicer embargo na uvoz nafte in delno zamrznitev transakcij z iransko centralno banko. Iran je sicer pomemben izvoznik nafte v Evropo. Po podatkih mednarodne agencije za energijo je ta lani iz Irana uvozila 600.000 sodčkov nafte na dan, predvsem v Grčijo, Španijo in Italijo, alternativo pa naj bi našli v Saudski Arabiji.

V širši pogajalski skupini stranke DeSUS in v izvršnem odboru Nove Slovenije se bodo seznanili z rezultati pogovorov v okviru uskladitve programskega dela koalicijske pogodbe, ki so jo stranke SDS, Lista Virant, DeSUS, SLS in NSi po besedah Janeza Janše dosegle v nedeljo zvečer. Dokončna odločitev o vstopu v morebitno desnosredinsko koalicijo pa bodo stranke povečini sprejemale jutri.

8.05

Zunanji ministri Evropske Unije danes v Bruslju med drugim razpravljajo tudi o Srbiji. Med pogoji za dodelitev statusa kandidatke za vstop v Unijo so sicer napredek pri izvajanju dialoga med Beogradom in Prištino, dogovor o vključujočem regionalnem sodelovanju ter nemoteno nemoteno izvajanje mandatov evropske misije Eulex in zveze Nato Kfor. Srbija je status kandidatke pričakovala že decembra, vendar ga ni dobila zaradi nasilja na severu Kosova, kjer je bilo v streljanju na pripadnike Kforja ranjenih več nemških in avstrijskih vojakov.

Japonske oblasti so aretirale moškega, ki je po dežju in 4-ih stopinjah Celzija v ozračju v samih spodnjicah preplaval vodni jarek cesarske palače v Tokiu, kjer se je želel srečati s cesarjem Akihitom. Ko je prišel do palače naj bi stražarjem lakonično sporočil: »Prišel sem pogledat cesarja. Plaval sem.«. Zaradi nenavadnega dejanja, ki nima političnega motiva in hkrati sproža kopico nenavadnih vprašanj, kot so: kaj pomeni prestopiti mejo?, česa se boji japonski cesar?, zakaj je zločin v spodnjicah preplavati jarek cesarske palače? - pa policija še ugotavlja, ali je moški psihično sposoben za sojenje.

Na ljubljansko okrajno sodišče, kjer se nadaljujejo zaslišanja v okviru sojenja v zadevi Patria, so danes povabljeni zaposleni na ministrstvu za obrambo. Na zadnjo obravnavo so prišli le trije obtoženci v zadevi. Walter Wolf je namreč zaradi, vsaj nominalnih, zdravstvenih težav odšel v Kanado, po pojasnilih odvetnika pa se na obravnavo vrača najkasneje prihodnji ponedeljek. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša pa je od prejšnje obravnave izostal zaradi nekoliko pompoznejšega razloga – namreč s pojasnilom, da so ga zadržale delovne obveznosti pri iskanju rešitev za politično krizo v državi. Prejšnja obravnava je sicer minila v znamenju pričanj predsednika uprave Gorenja Franja Bobinaca in Zdenka Pavčka, predsednika upravnega odbora logističnega podjetja Viator & Vektor.

9.05

Francoski senatorji danes odločajo o zakonu, ki v Franciji kot kaznivo dejanje opredeljuje zanikanje, da je bil poboj Armencev na začetku 20. stoletja genocid. Gre za sistematično pobijanje armenske populacije znotraj Otomanskega imperija med in po prvi svetovni vojni, v katerem je sicer umrlo med 1 in 1.5 milijona Armencev. Zakon je decembra kljub ostrim protestom Turčije, ki zavrača označevanje teh pobojev za genocid in hkrati priznava le 250.000 žrtev, že sprejela narodna skupščina. Francija je kot prva večja evropska država leta 2001 pokol armencev označila za genocid, zaradi sprejemanja tega zakona pa je Ankara zamrznila politične in vojaške odnose med državama. Ob tem je Tučija zagrozila z nadaljnimi ukrepi, če zakon, ki ob zanikanju genocida nad Armenci znotraj Francije predvideva največ leto dni zaporne kazni in denarno kazen v višini 45.000 evrov, potrdi senat in kasneje še predsednik Nicolas Sarkozy.

Pred novozelandsko obalo, točneje na eni od odročnih plaž v bližini kraja Farwell Split na Južnem otoku, je nasedlo skoraj 100 kitov vrste mrkih pliskavk oziroma kitov pilotov, 22 pa jih je do zdaj že poginilo. Prostovoljci si prizadevajo, da bi nasedle kite obvarovali pred soncem, naravovarstveniki pa upajo, da bo plima ponoči pripomogla k splavanju živali nazaj v morje. Na začetku meseca je na tem delu obale že nasedlo 25 mrkih pliskavk, ob pomoči prostovoljcev pa se jih je 18 vrnilo v morje.

Predsednik vlade Borut Pahor je včeraj zvečer na hrvaški televiziji čestital Hrvaški za referendumsko dvotretinjsko večinsko podporo članstvu države v Evropski Uniji. Pahor je med drugim pompozno in najbrž povsem neskladno z negotovo in nestabilno realnostjo Unije ocenil, da gre za »odločitev tisočletja« s strateškim pomenom za Hrvaško, in hkrati za velik dan za regijo in Evropo.

10.05

Oboroženi neznanci so ponoči vdrli v eno od diskotek v bližini gvatemalske prestolnice Ciudad de Guatemala in začeli streljati na obiskovalce diskoteke. Po poročanju nemške tiskovne agencije Deutsche Presse-Agentur je bilo ob tem ubitih osem ljudi, 20 pa jih je bilo ranjenih. Po navedbah očividcev so napadalci ob streljanju kričali, da so prišli poravnat račune z lastnikom lokala, kaj pa naj bi z njim imeli uporabniki lokala, pa ni jasno.

Sirija je zavrnila pobudo Arabske lige, ki poziva predsednika Bašarja al Asada, da preda oblast podpredsedniku Faruku al Šari in omogoči oblikovanje tako imenovane vlade narodne enotnosti. Sirske oblasti so pobudo lige označile za 'očitno vmešavanje 'v notranje zadeve države', hkrati pa so jo pozvale k prevzemu odgovornosti za, po njihovih besedah, končanje financiranja in oboroževanja teroristov, ki skušajo destabilizirati državo. Zunanji ministri Arabske lige so se na srečanju v Kairu odločili za mesec dni podaljšati mandat opazovalcem v Siriji, ki so v državo prišli 26. decembra lani, da bi ugotovili, ali režim spoštuje zaveze o ustavitvi nasilja, umiku vojske iz mest, izpustitvi zapornikov in začetku pogajanj z opozicijo. Po podatkih Združenih narodov je sicer v spopadih proti-režimskih protestnikov in evfemistično imenovanih varnostnih sil, od začetka protestov marca lani umrlo več kot 5000 ljudi.

Ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln je včeraj kljub grožnjam Irana nemoteno prečkala Hormuško ožino in v spremstvu britanske in francoske vojaške ladje vplula v Perzijski zaliv. Iranske oblasti so sicer pred slabima dvema tednoma, ko je Perzijski zaliv zapustila letalonosilka USS John Stennis, Washington posvarile, naj v zaliv ne pošilja več nobene letalonosilke. Ob tem je Teheran v luči zaostrovanja iransko-ameriških odnosov zagrozil, da bo v primeru vojaškega napada ali krepitve sankcij proti Iranu blokiral strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero potuje petina vse svetovne nafte. Iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi je potem pred dnevi nekoliko omilil izjave in dejal, da Iran ni nikoli poskušal zapret Hormuške ožine.

Ustanovitelj internetne strani za deljenje datotek Megaupload Kim Dotcom, poznan tudi pod imenom Kim Schmitz, čaka na odločitev glede možnosti pologa varščine v primeru obtožbe internetnega piratstva in pranja denarja. Sodnik David McNaughton je zaradi možnosti bega in, po njegovih besedah 'resnosti zadeve', sicer odložil odločanje o možnosti varščine v Dotcomovem primeru. Slednji je bil v petek na prošnjo ameriškega Zveznega preiskovalnega urada skupaj s tremi drugimi osumljenci aretiran v Aucklandu, med drugim pa ga obtožujejo oškodovanja lastnikov avtorskih pravic za več kot 500 milijonov dolarjev.

Britoff je prekopal Goran Bečirevič.