Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DEFICITARNO LEGITIMNA VLADA (1151 bralcev)
Sreda, 25. 1. 2012
tomazza



Domača republika bo - kot kaže po današnjem podpisu koalicijske Pogodbe za Slovenijo 2012-2015 in v državnozborsko proceduro uradno vloženemu predlogu, da državni zbor za mandatarja izvoli predsednika SDS Janeza Janšo, za katerima stoji 50 poslancev SDS, SLS, Nsi, DESUS in Državljanske liste Gregorja Viranta - na izredni parlamentarni seji to soboto dobila mandatarja nove, že desete vlade v novejši po-osamosvojitveni politični zgodovini...
Domača republika bo - kot kaže po današnjem podpisu koalicijske Pogodbe za Slovenijo 2012-2015 in v državnozborsko proceduro uradno vloženemu predlogu, da državni zbor za mandatarja izvoli predsednika SDS Janeza Janšo, za katerima stoji 50 poslancev SDS, SLS, Nsi, DESUS in Državljanske liste Gregorja Viranta - na izredni parlamentarni seji to soboto dobila mandatarja nove, že desete vlade v novejši po-osamosvojitveni politični zgodovini. Kljub vsaj na prvi pogled vsem tem novim obrazom, ki so se na prvih predčasnih volitvah v državi lanskega 4. decembra prebili čez parlamentarni prag, pa bodo tudi v tej samooklicani desnosredinski vladi, ki jo po besedah kandidata za njenega mandatarja podpira proti-krizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami, kraljevali predvsem stari in v domači notranji politiki ideološko že dodobra preverjeni obrazi.

Janeza Janšo sicer tokrat za mandatarja ni predlagal predsednik republike Danilo Turk, pač pa so za to soglasno poskrbeli kar poslanci te ideološko kar se da raznorodne koalicije, katero je s ratifikacijo koalicijske pogodbe naposled omogočila šele Demokratična stranka upokojencev Karla Erjavca. Kljub temu da naj bi bilo že v uvodnem delu koalicijske pogodbe za Slovenijo 2012-2015 opredeljeno, da ta nenačelna koalicija ne bo odpirala ideoloških vprašanj polpretekle zgodovine, ampak da bo delala za prihodnost, jo že vnaprej nekoliko pod vprašaj postavljajo prav polpretekle zgodovinske izkušnje s prejšnjimi vladami, katere koalicijska večina je bila odvisna zgolj od glasov DESUS. Tako so za časa zadnje in predčasno odslovljene vlade Boruta Pahorja upokojenski poslanci šila in kopita iz te koalicije pobrali, ker da v njej ni bilo posluha za poštenje.

Staro nepisano pravilo sicer pravi, da se, ko se politiki začnejo sklicevati na poštenje in poštenost, primi za pištolo. Stranka DESUS pač ni nikakršen zgled kredibilnosti delovanja v domačem političnem prostoru. Kar je nenazadnje potrdil tudi njen vrli predsednik Karel Erjavec z besedami, da druge izbire, kot da za mandatarja podprejo Janeza Janšo in to samooklicano desnosredinsko koalicijo, pravzaprav niso imeli, razen če ne bi želeli predčasnih volitev. Teh pa si ne želijo ne v DESUS in ne v vseh preostalih manjših strankah te nenačelne koalicije, saj ponovitev 4. decembra osvojenega rezultata oziroma izplena volilnih glasov, le ni tako samoumevna vsaj za DESUS, Listo Virant in Novo Slovenijo. Med najbolj nategnjenimi v državi so ob volivcih DESUS gotovo še vsi, ki so svoj glas prispevali za Listo Virant, katere navidezni predvolilni spor z SDS je bil gotovo da eden od režijskih vrhuncev tokratne predvolilne kampanje.

Toda za dodaten žebelj v krsto prihodnje legitimnosti morebitne druge vlade Janeza Janše je prav danes poskrbel tudi predsednik republike Danilo Turk. Ta Janeza Janše za mandatarja v drugem, če ne že tretjem poskusu sestavljanja nove koalicije in vlade ni predlagal, ker da njegova kandidatura nima polne legitimnosti, saj ga bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku. In da če bi bilo temu tako tudi v primeru prvaka po novem samo še Pozitivne Slovenije, potem da za mandatarja ne bi predlagal niti Zorana Jankovića. Toda glede na zaenkrat uradno še nepotrjene informacije, naj bi tudi v Državnem zboru v prvem poskusu neuspelega kandidata za mandatarja Zorana Jankovića domača Davčna uprava sumila storitve kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, davčne zatajitve, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in pranja denarja. Tako da je pravzaprav edina bistvena razlika med prvim in drugim kandidatom za mandatarja zgolj v tem, da kazenski postopek zoper Janšo v zadevi Patria že poteka.

To pa pravzaprav pomeni, da se niti v prihodnjem, koliko let že trajajočem mandatu zaenkrat še morebitne koalicije in vlade Janeza Janše pogrevanju v slovenskem političnem prostoru prežvečenih tem nikakor ne bomo izognili. Da sicer ni povsem prepričan, da mu bo uspelo zaključiti celoten štiriletni mandat, brez dlake na jeziku priznava tudi sam kandidat za mandatarja. Če Slovenija ne bo rasla hitreje od Evropske Unije, če ne bo zmanjšala brezposelnosti, če ne bo zagotovila pogojev za ustvarjanje novih delovnih mest in če ne bo stabilizirala javnih financ, potem te koalicije čez dve leti ne bo več, je še včeraj ob ratifikaciji koalicijske Pogodbe za Slovenijo 2012-2015 pribil nov kandidat za mandatarja Janez Janša.

Tako je med vrsticami pač mogoče razbrati, da tako v legitimnost kot končni uspeh lastne vlade dvomi tudi sam predsednik največje koalicijske stranke. Nenazadnje so v uvodnem delu koalicijske pogodbe zapisana in vključena tudi posamezna vsaj za dosedanji politični profil in delo SDS ter Nove Slovenije že na prvi pogled za lase privlečena načela. Tako med drugim v uvodu te koalicijske pogodbe piše, da bosta ta koalicija in vlada spoštovali vrednote svobode posameznika, strpnosti, spoštovanja manjšin in na sploh drugače mislečih. Prav tako so, ker papir pač prenese vse, zapisali, da se politika ne bo vmešavala v delo medijev in še da bo zagotovljeno dobro sodelovanje z državnim zborom, predsednikom republike in sodno vejo oblasti.

Toda z legitimnostjo v slovenski politiki se razen po sili razmer aktualnega predsednika republike Danila Turka nihče več ne ukvarja. Vsa legitimnost, ki si jo lasti in sebi priznava vseh teh pet strank, ki so se zavezale k skupnem koalicijskem nastopu in oblikovanje nove vlade pod modrim vodstvom Janeza Janše, namreč izvira iz izplena osvojenih glasov na predčasnih volitvah 4. decembra lani. V ospredje pa je stopila legalnost. Ker Janez Janša še ni bil, pa vprašanje če sploh kdaj bo, tudi pravnomočno obsojen v zadevi Patria, sta oblikovanje nove vlade in izbor predvidoma v soboto potrjenega mandatarja, kot ju lahko spremljamo v zadnjih dneh, gotovo legalna, pa čeprav tudi deficitarno legitimna, ker v njej, kot stranka, kateri so volivke in volivci namenili največje število glasov, Pozitivna Slovenija pač ne bo sodelovala.

Toda tako to gre. Z legitimnostjo se v sistemu parlamentarne demokracije, katerega osnovno načelo je, da je za prevzem oblasti dovolj 51 odstotna večina in da so za preostalih potlačenih 49 odstotkov prva naslednja priložnost šele naslednje parlamentarne volitve, res ni za ukvarjati. Razen seveda če si v vlogi in koži predsednika republike Danila Turka, ki ideološkega nasprotnika Janeza Janšo za mandatarja preprosto ni hotel predlagati.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domnevno deficitarno legitimno drugo koalicijo in vlado Janeza Janše v zobeh poskrbel Tomaž Z.






Komentarji
komentiraj >>