7.05

Najvišji organi Slovenske demokratske stranke, Liste Virant, Slovenske ljudske stranke, Demokratske stranke upokojencev in Nove Slovenije so sinoči podprli vstop v vladno koalicijo, ki jo bo najverjetneje vodil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Predstavniki omenjenih strank bodo danes podpisali koalicijsko pogodbo in vložili Janševo kandidaturo za mandatarja, Slovenija pa bo tako v soboto predvidoma dobila mandatarja 10. vlade. Janša sicer ne pričakuje, da bi ga predsednik republike Danilo Türk v sredo predlagal na mandatarsko mesto. Türk bo sicer svojo odločitev glede predloga za mandatarja sporočil opoldne, ko je v Državnem zboru predviden tudi podpis koalicijske pogodbe strank, ki so ji danes dale zeleno luč.

Na ministrstvu za delo poudarjajo, da so bile akontacije denarnih socialnih pomoči za upravičence po dozdajšnjem sistemu izplačane. Tisti, ki so vlogo za prejemek oddali decembra lani, pa bodo izplačilo po predvidevanjih dobili v začetku februarja. Direktor direktorata za socialo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš je pojasnil, da je bilo 20. januarja izvedeno izplačilo akontacij denarnih socialnih pomoči za vse prejemnike, ki imajo to pravico že odobreno. Izplačilo tistim, ki so vlogo za denarno socialno pomoč decembra lani vložili prvič, pa je predvideno v začetku februarja, je še pojasnil. Na ministrstvu poudarjajo še, da tisti, ki so v največji stiski, lahko dobijo izredno denarno socialno pomoč.

V švicarskem Davosu se začenja že 42. srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Ob tem ko ustanovitelj foruma Klaus Schwab javno izraža dvom v trenutni kapitalistični sistem, naj bi se forum letos posvetil predvsem iskanju novih modelov za globalno upravljanje. V Davosu pričakujejo rekordnih 2600 udeležencev, med njimi voditelje 40ih držav. V središču tokratnih bojazni je kriza v evrskem območju, kar se kaže v izbiri uvodnega govornika na forumu. To bo letos nemška kanclerka Angela Merkel. Schwab sicer pravi, da se po njegovem mnenju kapitalistični sistem v trenutni različici ne prilega več današnji realnosti, zato poziva k razmisleku o novih modelih odločanja. Dejal je še, navajamo: "Globoko verjamem v svobodni trg, a ta mora služiti družbi. V preteklih letih smo pri tem grešili.«

8.05

V Egiptu bodo danes obeležili leto dni od začetka vstaje, ki je po 18 dneh protestov vodila v odstop dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka in terjala okoli 850 življenj. Vojska, ki je začasno prevzela oblast v državi, načrtuje bleščeča praznovanja, aktivisti, ki so vodili revolucijo, pa razlogov za praznovanje ne vidijo. Medtem ko je vrhovni vojaški svet 25. januar razglasil za državni praznik ter napovedal razkošne slovesnosti z ognjemeti, vojaškimi paradami in letalskimi mitingi, aktivisti za danes pozivajo k novim protestom po vsej državi. Kot namreč opozarjajo, pot Egipta v demokracijo še zdaleč ni končana, čas za praznovanja pa bo, ko bodo oblast v državi v celoti prevzeli civilni predstavniki ljudstva. To naj bi se uradno zgodilo junija z izvolitvijo novega predsednika države, a mnogi svarijo, da namerava vojska tudi po predsedniških volitvah obdržati del politične moči v svojih rokah.

Dve delovni telesi Državnega zbora bosta za obravnavo na sobotni izredni seji zbora pripravili predloge treh od šestih zakonov, ki jih je zaradi slabega stanja javnih financ pripravila vlada. Pred vrhom Evropske unije v ponedeljek v Bruslju bodo poslanci obravnavali tudi medvladno pogodbo o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline. Medvladna pogodba naj bi bila dogovorjena na ponedeljkovem vrhu Unije in podpisana marca, nato pa bo stekel postopek ratifikacij. Veljati naj bi začela z letom 2013, a za uveljavitev jo mora ratificirati 12 članic območja evra.

Sirija je pristala na podaljšanje mandata opazovalne misije Arabske lige za en mesec. Vodja sirske diplomacije Valid Maulem je o tej odločitvi v pismu obvestil generalnega sekretarja Arabske lige Nabila al Arabija. Pred tem je drugi mož Arabske lige Ahmed Ben Heli sporočil, da bodo opazovalci nadaljevali svoje delo v Siriji, če bo Damask v to privolil, čeprav so se zalivske države odločile, da bodo umaknile svoje opazovalce. 55 opazovalcev iz zalivskih držav bi po njegovih besedah lahko nadomestili opazovalci iz drugih arabskih držav. Sirski zunanji minister je sicer danes zavrnil poziv Arabske lige, naj sirski predsednik Bašar al Asad odstopi in omogoči oblikovanje vlade narodne enotnosti, češ da gre za očitno vmešavanje v sirske notranje zadeve.

9.05

Ameriški predsednik Barack Obama je v svojem tretjem govoru o položaju v državi pozval republikance k sodelovanju pri reševanju težav za vse Američane. Je pa dejal, da če bodo vztrajali pri blokadah, bo to počel tudi brez njih. Govor je začel in končal s pozivom naj si politiki v Washingtonu vzamejo za zgled vojake, ki jih ne zanima strankarska pripadnost. Obama je opisal težave v katerih so se znašli Američani in poudaril, da segajo korenine v čas pred njegovim mandatom. To mu je priznal tudi guverner Indiane Mitch Daniels, ki so ga republikanci izbrali, da poda uradni odgovor opozicije na predsednikov govor. Vendar pa je Daniels pri tem dodal, da Obama ni naredil nič za izboljšanje položaja.

Borci teroristične mreže Al Kaida so se ponoči umaknili iz mesta Rada v osrednjem Jemnu, nad katerim so nadzor prevzeli prejšnji teden. Prebivalci Rade so ponoči v znamenje veselja streljali v zrak ter tako proslavili odhod Al Kaidinih pripadnikov. Položaje, ki so jih zasedali pripadniki Al Kaide pod vodstvom svaka septembra lani ubitega terorista Anvarja Al Avlakija, so takoj zasedli oboroženi pripadniki lokalnih plemen, le zgodovinsko utrdbo v mestu so zasedli pripadniki elitnih enot jemenske vojske. Slednja je sicer v zadnjih dneh okrepila navzočnost na območju, ki leži kakih 130 kilometrov jugozahodno od Sane.

V Beogradu se bo začela slovesnost ob ustanovitvi slovensko-srbskega gradbenega konzorcija Feniks. Gre za projekt, v katerem bo sodelovalo več kot 40 srbskih in slovenskih podjetij, namenjen pa je predvsem skupnemu nastopu na tretjih trgih. Pobudnici tega projekta sta slovensko podjetje Hidria in srbska družba PSP Farman. Konzorcij se bo osredotočil na Rusijo oziroma Vzhodno in Jugovzhodno Evropo ter Bližnji in Srednji vzhod. Vanj bo vključenih 15 slovenskih podjetij, ki so tako ali drugače navzoča tudi v gradbeništvu, poleg Hidrie med drugim na primer še Gorenje, Trimo Trebnje in MIK Celje.

V nadaljevanju sojenja v zadevi Čista lopata bo na ljubljanskem okrožnem sodišču predvidoma zaslišan pomočnik vodje Nacionalnega preiskovalnega urada Robert Črepinko, ki je vodil preiskavo domnevno spornih dejanj družbe SCT. Črepinko, ki je bil v času preiskave domnevno spornega dogovarjanja gradbincev pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije, bo na sodišču najbrž moral pojasniti, kako je v poteku preiskave prišlo do nekaterih nepravilnosti, pa tudi na podlagi katerih dokazov se je preiskava začela. V zadevi Čista lopata so Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič obtoženi sprejemanja in dajanja daril pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika.

10.05

Knjižnica in muzej nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja je v torek objavila še zadnjo skupino zvočnih posnetkov o zadnjih mesecih življenja leta 1963 ustreljenega predsednika, ki bodo zagotovo navdušili tako zgodovinarje kot filmarje. Pokojni predsednik je na skrivaj snemal sestanke in telefonske pogovore s svojimi sodelavci, domnevno zato, ker je želel biti natančen pri pisanju spominov, morda pa tudi zato, da bi imel dejstva na svoji strani. Kennedyjeva knjižnica je doslej objavila okoli 220 ur posnetkov, vendar šele po skrbnem poslušanju in cenzuri vlade. Posnetki med drugim pričajo, da je želel Kennedy upočasniti vesoljsko tekmo s Sovjetsko zvezo in je celo nameraval Rusom predlagati, da bi se skupaj podali na luno.

Ameriški filmski režiser Spike Lee je na filmskem festivalu Sundance, ki bo v Park Cityju potekal še do nedelje, izrazil frustracije zaradi pomanjkanja raznolikosti v industriji zabave. Med vodilnim kadrom ameriških televizijskih postaj in filmskih studiev naj bi po njegovi oceni še vedno prevladovala miselnost iz 50. let minulega stoletja. Dejal je tudi, da so še daleč časi, ko se bo raznolikost Združenih držav izrazila tudi v svetu gibljivih podob.

Avstrija je poslala prošnjo Hrvaški, naj prevzame kazenski postopek proti bivšemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju zaradi suma pranja denarja na avstrijskem Tirolskem. Gre za ovadbo, ki jo je vložila neka banka na Tirolskem, v kateri je družina Sanader na različnih računih hranila 1,3 milijona evrov. Kot so pojasnili na avstrijskem državnem tožilstvu, so prošnjo pred nekaj tedni poslali v Zagreb, ker je bilo domnevno kaznivo dejanje storjeno na Hrvaškem, kjer se nahaja tudi osumljeni Sanader. Tiskovna predstavnica avstrijskega tožilstva Eva Habicher je še dejala, da odgovora Hrvaške še niso prejeli.