Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FORMING (851 bralcev)
Petek, 27. 1. 2012
Mimo



Samo vprašanje časa, kdaj bodo mladeniči z ozkimi kavbojkami, debelookvirnimi očali in usnjenimi telovniki zavohali tudi stripe.
Samo vprašanje časa je bilo. Samo vprašanje časa, kdaj bodo mladeniči z ozkimi kavbojkami, debelookvirnimi očali in usnjenimi telovniki zavohali tudi stripe. In v resnici so jih vsako leto bolj. Stripi so postali in. Hipsterija je prisotna praktično že od same uporabe termina indie na stripovski sceni. Do sedaj tovrstnim poizkusom, ki so izhajali predvsem iz ilustratorskih in dizajnerskih krogov nisem posvečal veliko pozornosti. Kot kaže pa bo moji ignoranci treba narediti konec.

Razlog tiči v stripu Forming, avtorja Jesseja Moynihana. Strip živih barv in odštekanega dizajna mi sprva ni dišal, toda ko je ta internetna senzacija prišla pod okrilje založbe Nobrow, katere stripe vedno znova občudujem, sem stripu enostavno moral dati priložnost.

Najprej naj povem, da je strip šele prvi del daljše zgodbe. Izdati trdoplatnični barvni strip v času, ko se seriali ne prodajajo več in vsi iščejo zaključene zgodbe, je milorečeno luksuz. Kot bi se pri Nobrowu zbali, da bo genialnost Moynihana prej opazil kdo izmed večjih založnikov.

Zgodbo stripa še najlažje opišem kot alternativni pogled na stvarjenje sveta, verovanja in postavljanje teh pogledov v kontekst problemov sodobne družbe. Tega se avtor stripa loti z obilico humorja, ki je povrh vsega neprisiljen, subtilen in temelji večinoma na jeziku. Nekoliko spominja na humor Švedskega stripovskega mojstra Jasona, le da mu odvzame morbidnost. Avtorjevo odlično poznavanje in uporaba govorice ameriških najstnikov je vsekakor občudovanja vredna. Sleng je nekaj kar mnogi avtorji težko prepričljivo vkomponiramo v strip, za Jesseja pa se zdi, da to počne z neskončno lahkostjo. Če temu dodamo še dejstvo da tako govorico postavlja v usta božanstev, ki vladajo svetu, pa je branje še toliko bolj zabavno.

Zgodba poteka nekje med grško tragedijo, mehiškimi telenovelami in knjigami Jareda Diamonda. Ravno zavedanje utopičnih, a hkrati še kako smiselnih Diamondovih idej, naredi knjigo inteligentno. Lotiti se največjih problemov človeštva, ki se jih šele počasi začenjamo privajati, na humoren način, je morda v današnjem svetu najprimernejša pot za širjenje takih sporočil. Izvenzemeljska bitja, ki na naši Zemlji vidijo priložnost za odkrivanje napak, ki so jih storili na svojih planetih, nam odlično prikažejo pokvarjenost sodobne politike, ponavljanje zgodovine, način delovanja ekonomije, ...

O vizualni podobi nebi izgubljal mnogo besed. Zadrteži stare šole se bodo zmrdovali nad njeno občasno okornostjo, medtem ko jo bodo novodobci označili za presežno. V resnici je risba takšna kot mora biti za strip. Učinkovito in na najlepši možni način služi podajanju zgodbe. Zares si ne morem predstavljati boljše risbe za to žajfasto avanturo božanstev. Skratka o risbi, čeprav mi stilsko ne leži ne morem reči slabe besede. Njen namen je dosežen.

Slabosti stripa težko naštejem, saj kot rečeno ne gre za končni izdelek. Lahko pa le napovem nekatere težave, ki utegnejo nastopiti. Ker gre za primarno internetni projekt, ki je nastajal brez vsakih obvez, je torej težko pričakovati, da bo avtor nadaljeval v tako sproščenem ritmu še naprej. Novo knjigo bo treba bržkone dostaviti prej kot v enem letu.

Ker gre za telenovelni način pripovedovanja, kjer istočasno spremljamo življenske usode večih bogov, pride marsikdaj tudi do konfuznih situacij, ki bi jih lahko enostavno označil kot bluzenje. Vprašanje je torej ali bo to bluzenje uspel avtor do konca stripa ustrezno razvozlati, ali pa bodo ostala slepa črevesja v zgodbi.

Nikakor ne morem tudi mimo primerjave z delom Nicolasa Presla z naslovom L'Hydrie. V obeh primerih gre za mit, kakršnega še niste slišali. Dve deli torej, ki govorita o božanstvih, usodah ljudi, ki živijo pod njimi, ... Razlika pa je ogromna, če gre pri L'Hydrie za najnatančnejo preslikavo klasične grške tragedije, pa Forming iz enake osnove naredi čisto klasično tragedijo zjebanega sodobnega sveta.

Strip je tudi lep dokaz, da na internetu objavljen strip ne pomeni nujno tudi slabega odziva trga na fizično izdajo. Očitno vsaj pri stripu še cenimo zdaj že skoraj gutenbergovske prijeme cmyk tiska.

Da bogovi kolnejo kot prasci sem se prepričal – Mimo.


Komentarji
komentiraj >>