Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DAVEK NA FINANČNE TRANSAKCIJE – MED STROKO IN POLITIZACIJO (1452 bralcev)
Ponedeljek, 30. 1. 2012
Matej Š.



Eden od prelomnih dogodkov, ki je ponovno sprožil debate o uvedbi davka na finančne transakcije, je seveda aktualna ekonomska kriza, ki je izbruhnila leta 2008. Ideja je naletela na močno podporo predvsem v Evropi, njeni najmočnejši voditelji pa so konec leta 2009 pozvali Mednarodni denarni sklad, naj razmisli o uvedbi tovrstnega davka na globalni ravni. Sklad ni pokazal navdušenja nad konkretno idejo, zato pa je ta našla podpornike znotraj Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, skrajšano OECD.

Oddaja v celoti:

Prvotne ideje o davku na finančne transakcije lahko najdemo že pri enem od velikanov ekonomske teorije 20. stoletja – Johnu Maynardu Keynesu. Kot oblika davka na trgovanje s tujimi valutami je ideja dobila prvo konkretno obliko po padcu bretonwoodskega monetarnega sistema v začetku 70-ih let. Ameriški ekonomist James Tobin je za svoje delo na tem področju prejel tudi Nobelovo nagrado in od takrat se v povezavi z davkom na finančne transakcije pogosto govori tudi kar o Tobinovem davku. Slednji je bil v takratnem specifičnem kontekstu sicer namenjen predvsem zmanjševanju velikih valutnih nihanj po padcu zlatega standarda. Sam Tobin je tudi napovedal, da se bodo debate o davku na finančne transakcije ciklično pojavljale in enako tudi poniknile z agend aktualnih svetovnih ekonomskih politik.

Eden od prelomnih dogodkov, ki je ponovno sprožil debate o uvedbi davka na finančne transakcije, je seveda aktualna ekonomska kriza, ki je izbruhnila leta 2008. Ideja je naletela na močno podporo predvsem v Evropi, njeni najmočnejši voditelji pa so konec leta 2009 pozvali Mednarodni denarni sklad, naj razmisli o uvedbi tovrstnega davka na globalni ravni. Sklad ni pokazal navdušenja nad konkretno idejo, zato pa je ta našla podpornike znotraj Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, skrajšano OECD. V drugi polovici prejšnjega leta je Evropska komisija s sprejetjem uradnega predloga davka na finančne transakcije storila prvi konkretnejši korak v smeri njegove uvedbe.

Predlog je naletel na odobravanje nekaterih strokovnjakov in na močno podporo posameznih članic Evropske unije, po drugi strani pa je povzročil tudi val nasprotovanja. Najmočnejši še vedno prihaja z Otoka, saj se Velika Britanija, s stalno prisotno mero evroskepticizma, na vso moč oklepa svojega privilegiranega položaja na finančni osi Tokio-London-New York. Britanski premier David Cameron je celo napovedal veto na sprejetje zakona na ravni Evropske unije. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je kljub nasprotovanju nadaljeval z odločno kampanjo za uvedbo davka tudi brez Velike Britanije. Sarkozy je celo tako odločen, da se je zavzel za njegovo sprejetje zgolj znotraj sedemnajsterice držav z evrom. Takšni skrajno ozki in omejeni implementaciji nasprotuje predvsem Nemčija in tako smo lahko priče nadaljevanju kontroverznih političnih polemik na to temo.

In kako je zamišljen predlog Evropske komisije o obdavčitvi finančnih transakcij? Njegovi cilji so v prvi vrsti omejevanje družbeno nezaželenih, to je kratkoročnih in špekulativnih finančnih operacij, obdavčitev finančnega sektorja, s katero bi le-ta prispeval svoj delež pri stroških izhoda iz aktualne krize, in nenazadnje s harmonizacijo davka preprečiti razdrobitev notranjega trga finančnih storitev. Predlog zajema široko davčno osnovo za instrumente kapitalskega in denarnega trga, delnice, deleže v kolektivnem investiranju ter pogodbe na izvedene davčne instrumente. Izvzeti so plačilni instrumenti in transakcije z vrednostnimi papirji na primarnem trgu, da se v aktualnih kriznih časih ne bi še dodatno otežilo pridobivanje kapitala, pomembnega tako za države kot podjetja.
Predlagana minimalna davčna stopnja za vse finančne transakcije znaša 0,1 odstotka, za izvedene finančne instrumenta pa 0,01 odstotka.

Kje so torej ključne točke nasprotovanja obstoječemu predlogu? Kje je meja med političnimi argumenti in argumenti, ki jih ponuja stroka? Kakšne so projekcije učinkov predlagane obdavčitve in zakaj ne obstaja širši konsenz glede uvedbe davka? Odgovore smo poskušali dobiti v pogovoru z dvema ekonomskima strokovnjakoma. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete je v prvi vrsti prepričan, da gre pri vztrajanjih nekaterih evropskih voditeljev pri obstoječem predlogu predvsem za političen projekt, ki igra na karto všečnosti med volivci:



Kovač je prepričan, da davek na finančne transakcije, ki je trenutno na dnevnem redu, lahko uspešno deluje le na globalni ravni in je zato vztrajanje pri njem zgolj na nivoju evroskupine nesmiselno.



Drugi sogovornik v današnji oddaji je Zsolt Darvas, madžarski strokovnjak za makroekonomijo in mednarodno ekonomijo, sicer pa trenutno raziskovalec pri bruseljskem ekonomskem think-tanku Bruegel. Darvas je eden od avtorjev poročila o uvedbi davka na finančne transakcije za Evropski parlament. Prepričan je, da je takšen davek v trenutni obliki mogoč in izvedljiv ne glede na njegov globalni domet. Istočasno pa meni tudi, da to ni optimalna rešitev za aktualne probleme in da so na voljo tudi drugi, učinkovitejši mehanizmi.



Kako pa sogovornika gledata na uvedbo davka v okviru širših strategij za izhod iz aktualne krize tako v Evropski Uniji kot širše? Kovač meni, da situacija v večini držav ni več tako dramatična kot ob izbruhu krize leta 2008 in da je zato tudi manj možnosti za konsenz o širših reformah svetovne finančne in gospodarske ureditve.



Darvas podobno meni, da bodo države oziroma ekonomski bloki vsak zase iskali izhode iz krize. Situacija znotraj Evropske unije pa se mu še ne zdi alarmantna, vsaj dokler si bosta Italija in Španija lahko sposojali finančna sredstva na mednarodnih trgih.



V Bruslju se danes začenja še en krizni sestanek voditeljev Evropske Unije. V okviru paketa ukrepov za vzpodbujanje gospodarske rasti in odpiranja novih delovnih mest naj bi bil na mizi tudi davek na finančne transakcije. Po besedah francoskega predsednika Sarkozyja, bo Francija davek uvedla do avgusta, ne glede na to, ali ji bodo ostale države sledile. Upa Sarkozy na moč zgleda ali pa zgolj na vnovično lastno izvolitev na letošnjih predsedniških volitvah? Vsekakor kontroverznostim še ni videti konca.

Duh davka na finančne transakcije je lovil Matej Šebenik.



Komentarji
komentiraj >>