Ob ukinitvi nekaterih ministrstev oziroma združevanju različnih resorjev se nekateri ljudje sprašujejo, kakšen smisel ima vse skupaj oziroma, če se izrazimo z besedami predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja: s takšno potezo se bo pri izdatkih privarčevalo za nula koma Jozef denarja? V tem tednu pa se še bolj postavlja neko drugo vprašanje, in sicer glede same delitve ministrstev v novi koaliciji po tem, ko je bila sprejeta novela zakona o vladi. Slednja predvideva 11 ministrstev in še en resor brez listnice - gre za ministrstvo za Slovence po svetu. Če so se nekateri čudili neverjetni poljubnosti združevanja resorjev, kar so populistično v predvolilnem obdobju obljubljale domala vse zdajšnje parlamentarne stranke, potem se ne gre čuditi tudi dokaj veliki poljubnosti pri izbiri ljudi, ki bodo v prihodnje vodili stara in na novo ustanovljena ministrstva.

Pravzaprav bi lahko rekli, da so te izbire kot špekulacije na borzi ali pa morda barantanje na tržnici in da načeloma ni pomembno, ali ima kdo kompetence, da vodi določen resor, ali ne. Treba je pač porazdeliti izkupiček med stranke, kar seveda ne velja samo za novo desnosredinsko vlado, ki bo predvidoma v petek predstavila kandidate za ministre.

Nekoč je hrvaški novinar Aleksandar Stanković politika, ki ga je gostil v oddaji 'Nedjeljom u dva' in je nastopil v funkciji ministra za okolje, vprašal, kako to, da je prevzel to funkcijo, čeprav njegova izobrazba ni imela povezave z okoljem. Stanković je aludiral, da bi morda to funkcijo lahko prevzel nekdo, ki se že dlje časa ukvarja z omenjeno tematiko. Odgovor politika je bil jasen. Gre za politično funkcijo in pri tem ni važno, da si ravno največji ekspert za resor, ki ga prevzameš. Sicer je odgovor do določene mere razumljiv, saj bi v nasprotnem lahko prišli do one znane zajebancije, ki se glasi: »Stalin je vedel največ o biologiji, o matematiki, o poljedelstvu v Sibiriji, o revoluciji in tako naprej.« Vendar pa trenutno v Sloveniji pri delitvi ministrstev vseeno preseneča neverjetna lahkotnost, kako nekomu podeliti resor, samo da je koalicija zadovoljna in povrhu morda zaradi tega še bolj čvrsta, vsaj na papirju za nekaj časa, in kako lahkotno nekateri politiki enostavno skačejo iz enega resorja v drugega.

Radovan Žerjav, predsednik Slovenske ljudske stranke in nekaj časa minister za promet v vladi Janeza Janše v mandatu od leta 2004 do 2008, naj bi po vsej verjetnosti sedaj prevzel ministrstvo za gospodarstvo in infrastrukturo. Predsednika Demokratične stranke upokojencev Slovenije Karla Erjavca, ki je že bil tako minister za obrambo kot minister za okolje in prostor, se sedaj omenja tudi kot kandidata za ministra za zunanje zadeve. V tem primeru bi torej prevzel vodenje že tretjega resorja, pri čemer ni nepomembno, da ti resorji med sabo sploh niso pretirano povezani.

Očitno so v Sloveniji redki ministrski resorji, ki jih praviloma redno zasedajo vsaj na papirju kvalificirani strokovnjaki. V to kategorijo bi lahko prišteli ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Čeprav so zaenkrat znani zgolj obrisi novih ministrskih kandidatov, pa se lahko spomnimo, kakšne kritike so letele s strani Slovenske demokratske stranke na izbrano ministrsko ekipo s strani levosredinske vlade leta 2008. Trdili so, da gre za nestrokovno ekipo in da so razočarani, saj imajo sami mnogo boljšo. No, glede na obrise možnih kandidatov, ki jih bo predlagala sedanja, blago rečeno, pisana koalicija, bi takšno tezo težko sprejeli, saj je vse preveč razvidno, da gre še za veliko večjo kupčkanje pri izbiri kandidatov, kot je šlo tisto že davne črne jeseni leta 2008. Samo da bo volk sit in koza cela ter seveda, da se vlada za vsako ceno, ne glede na število ministrstev in ljudi, ki jih vodijo.

Komentar je spisal Urh.