Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KROFF NEETIČNOSTI (577 bralcev)
Torek, 31. 1. 2012
Matej Š.



... malo podpore za novi kompromis družinskega zakonika v parlamentu ...
... ministrstvo za javno upravo bojda varno pred Anonymous ...
... Veleposlanica v Tokiu najprej podpisala sporazuma ACTA in se nato kesala - kršenje kodeksa o javnih uslužbencih? ...
... Policijski sindikat piše Janši ...

Kompromisni predlog družinskega zakonika, ki ga je včeraj predstavilo društvo Družinska pobuda, ima po prvih odzivih sodeč bolj malo podpore med poslanci. Predlog društva so pozdravili zgolj v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji. Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati in Lista Virant podpirajo aktualen zakon, ki pa ga po vsej verjetnosti čaka referendumska preizkušnja. Slednje tri stranke imajo v Državnem zboru skupaj 46 glasov in ob njihovem nasprotovanju obravnava kompromisnega predloga ne bo mogoča. V Listi Virant najnovejši predlog zavračajo, saj je bil določen kompromis sklenjen že ob sprejetem zakonu, kar pa se tiče stroškov referenduma, pozivajo predlagatelje referenduma naj ne vložijo zbranih podpisov za njegovo izvedbo. Rok za vložitev podpisov se izteče 11. februarja.

Ministrstvo za javno upravo je seznanjeno z grožnjo spletnih upornikov iz skupine Anonymous, ki je zaradi podpisa sporazuma ACTA s strani naše države napovedalo povračilne ukrepe na internetnih straneh vlade. Omenjeno ministrstvo grožnje jemlje resno, vsi strežniki pod domeno gov.si pa naj bi bili pod poostrenim drobnogledom. Glede na dolg seznam dosedanjih podvigov skupine Anonymous pri sesuvanju spletnih strani se morda lahko upravičeno vprašamo o zadostnosti varnostnih ukrepov.

V OFF-u smo poročali o nenavadni potezi slovenske veleposlanice v Tokiu Helene Drnovšek Zorko, ki je javno kritizirala mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju - ACTA in izrazila obžalovanje, da ga je podpisala, kar da je morala storiti po naročilu vlade. V tem primeru se postavljata dve vprašanji in sicer, ali je primerno, da veleposlanica kot javna uslužbenka najprej podpiše nek mednarodni sporazum, nato pa to označi, kot je to storila Drnovšek Zorkova, za posledico državljanske malomarnosti. Drugo vprašanje pa je, kako naj reagira ministrstvo za zunanje zadeve. Iz omenjenega ministrstva smo sicer dobili pojasnilo, da je bilo za sporazum ACTA pristojno ministrstvo za gospodarstvo, veleposlanica pa je bila zgolj pooblaščena za njegov podpis v imenu slovenske vlade.

Na ministrstvo smo tudi naslovili vprašanje, kako komentirajo javno kritiziranje sporazuma in svojega podpisa s strani veleposlanice Drnovšek Zorkove. Odgovorili so, da njenih osebnih razmišljanj ne želijo presojati. Naj ob tem spomnimo, da je marca leta 2010 zunanji minister Samuel Žbogar v primeru odkritega kritiziranja slovenske države s strani Dimitrija Rupla, takrat uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve, celo zaprosil pravno službo za mnenje, ali je treba zoper Rupla sprožiti disciplinske postopke. V oddaji 24 ur na POP TV so takrat predvajali Žbogarjevo izjavo s tiskovne konference, v kateri je zunanji minister Ruplu predlagal sledeče:

Drnovšek Zorkova meni, da sporazum ACTA, ki ga je podpisala, citiramo, „omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok", konec citata. Lahko torej sklepamo, da je za veleposlanico tak sporazum neetičen, s svojim podpisom pa je tako Drnovšek Zorkova kršila etični kodeks javnih uslužbencev. Ta kodeks namreč v 12. členu od javnega uslužbenca zahteva, da, če se od njega zahteva ravnanje, ki je neetično, to prijavi v skladu z zakonom. Po opravljenem dejanju sklicevanje na državljansko malomarnost pač ni dovolj.

Policijski sindikat je na mandatarja za sestavo nove vlade Janeza Janšo naslovil več vprašanj v zvezi z načrtovanim rebalansom proračuna in v okviru tega glede napovedanega sedemodstotnega krčenjem proračunskih sredstev vsem proračunskim porabnikom. Policisti seveda nasprotujejo krčenju sredstev v lastnih vrstah, saj naj bi njihovi zaposleni že tako prejemali minimalna plačila, ki jim komaj omogočajo preživetje. Poleg tega jim niti proračun v sedanjem obsegu ne omogoča pokritja nujnih materialnih stroškov, tako da morajo pogosto opravljati svoje delo v dotrajani opremi. Sindikat kot nestrokovne zavrača tudi napovedi iz koalicijske pogodbe o racionalizaciji dežurstev, katerega glavni cilj je v prvi vrsti zmanjšanje števila zaposlenih.

KROFF sta pripravila Matej Šebenik in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>