Prvi letošnji info blok pripravlja Lucija G.
V začetku novega leta se radi obračamo nazaj in obračunamo s starim letom. Živela statistika!
V tem študijskem letu je po podatkih republiškega statističnega urada na dodiplomske študije vpisanih skoraj 99 tisoč študentov. To je 3,3 odstotka več kot v prejšnjem študijskem letu. V tem številu so zajeti študentje, ki so vpisani na višje strokovne šole, tisti, ki so vpisani na univerze in samostojne visokošolske zavode, ter absolventi s statusom študenta.
Študentov višjih strokovnih šol je nekaj več kot 12 tisoč. Dobri dve tretjini teh študentov se izobražuje po programih za odrasle, le slaba tretjina pa po programih za mladino. Na visokošolski dodiplomski študij je vpisanih skoraj 87 tisoč študentov, kar je nekaj manj kot leto prej. Število študentov se je torej najbolj zvišalo na račun višjih strokovnih šol.
Z novim letom je doživela spremembe Študentska ustava Študentske organizacije Slovenije. Spremembe se nanašajo predvsem na potrebno število opredeljenih predstavnikov študentskega zbora v primerih glasovanja ter na potrebno število članov predsedstva ŠOS za njegovo sklepčnost.
Študenti Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu bodo v prihodnjem študijskem letu lahko študirali na novem univerzitetnem študijskem programu transportne logistike, prenovljenem univerzitetnem programu tehnologije prometa in novem podiplomskem specialističnem študijskem programu prometnih ved. Na fakulteti ni bilo novosti že devet let, v tem času pa se je v logističnih in prometnih dejavnostih marsikaj spremenilo.
Poleg sprememb na Primorskem obstajajo tudi težnje po ustanavljanju fakultete za logistiko v Celju. O celjski pobudi Svet za visoko šolstvo ni rekel še nobene, so pa zato soglasje za izvajanje prej omenjenih programov že dobili na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet. V postopku pridobivanja soglasja sta še nov univerzitetni študijski program pomorstva in prenovljen podiplomski študijski program prometnih ved, s katerim bodo študenti pridobili znanstveni naslov magistra in doktorja znanosti s področja pomorstva in prometa.
Kdo pa bo vse to plačal?
Z novim letom je začela veljati uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008. S tem se avtonomiji poučevanja in organiziranja pridružuje še finančna avtonomija visokošolskega prostora. Tri slovenske univerze bodo v okviru zakonodaje razpolagale z okrog štiridesetimi milijardami tolarjev.
Sredstva naj bi se tako porabila bolj racionalno kot v primeru, če o podrobnejši delitvi sredstev odloča država. V novem sistemu bodo torej univerze kot poslovni subjekti samostojno razporejale sredstva. Prvo leto v razmerju 80 odstotkov na podlagi trenutnega stanja in 20 odstotkov glede na to, koliko študentk in študentov ter diplomantk in diplomantov ima posamezna univerza oziroma visokošolski zavod znotraj nje. To razmerje (80 proti 20) se bo v štirih letih postopoma spreminjalo proti ciljnemu razmerju; 70 proti 30.
Zaenkrat študij torej še »časti« država. Toda vzporedno s pripravami na bolonjsko reformo pri nas potekajo tudi priprave na uvedbo visokošolskih šolnin. Ker pa smo že v predvolilnem obdobju o tem trenutno ni dobro govoriti preveč na glas. Koncept brezplačnega in vsem dostopnega visokega šolstva, ki je bil potrjen tudi na lanski Berlinski ministrski konferenci o uresničevanju bolonjskega procesa namreč ne izključuje uvajanja šolnin.
Ob obravnavi nacionalnega visokošolskega programa v parlamentu so poslanci soglašali, da za dodiplomski redni študij ni mogoče predpisati šolnin. Zdaj se bodo ti dokumenti na novo oblikovali. Koliko nas bo stala uvedba študijskih stopenj, ki jih predvideva bolonjska deklaracija, tega ne ve nihče. Po ministrovih zagotovilih država poslej ne bo prispevala nič manj kot doslej. Sistem financiranja visokega šolstva pa bo le težko prenesel dodatne obremenitve.
S po-prazničnim univerzitetnim info blokom je sebe in vas obremenjevala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>