Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SAMUEL ŽBOGAR NA KOSOVU – PRIČAKOVANJA IN REALNOST (1295 bralcev)
Petek, 3. 2. 2012
Boris V.



S prvim februarjem je EU dobila novega posebnega predstavnika na Kosovu, pa tudi novega vodjo urada unije. Obe funkciji sta po novem združeni v smislu, da ju opravlja ena oseba, to pa je Samuel Žbogar, nekdanji slovenski zunanji minister. Predstavništvo EU na Kosovu je bilo do združitve funkcij vodje urada unije in visokega predstavnika razdeljeno, ravno v združitvi pa vidi visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton signal, kako pomembna sta Kosovo in regija za unijo.

Oddaja v celoti:

S prvim februarjem je Evropska unija dobila novega posebnega predstavnika na Kosovu, pa tudi novega vodjo urada unije v tej državi oziroma entiteti, odvisno, iz katere točke pač gledamo na Kosovo. Obe funkciji sta po novem združeni v smislu, da ju opravlja ena oseba, to pa je Samuel Žbogar, ki je tako prekinil svoje službovanje kot vodja zunanjega ministrstva. Predstavništvo Evropske unije na Kosovu je bilo do združitve funkcij vodje urada unije in visokega predstavnika razdeljeno, ravno v združitvi pa vidi visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton signal, kako pomembna sta Kosovo in regija za Evropsko unijo. Od Žbogarja ima Ashtonova visoka pričakovanja glede napredka v politični normalizaciji Kosova, na relaciji s Srbijo in tudi na njegovi poti v Evropsko unijo. Maja Kocijančič iz urada predstavnice unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je za naš radio pojasnila, zakaj je združevanje prej omenjenih funkcij pomembno ter kako je bilo to urejeno do sedaj:



Za komentar Žbogarjevega imenovanja smo prosili Ulrike Lunaček, avstrijsko evroposlanko in poročevalko Evropskega parlamenta za Kosovo, sicer močno zagovornico njegove polne neodvisnosti:



Poglejmo še, kako imenovanje Žbogarja na to pomembno diplomatsko mesto vidijo na Kosovu. Govorili smo s Krenarjem Gashijem iz prištinskega Inštituta za raziskavo politik in razvoj:



Vodjo urada unije sicer določi visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnega predstavnika pa Svet Evropske unije na njen predlog. Za njegovo imenovanje je tako potrebno soglasje vseh 27-ih članic unije, kar v primeru Žbogarja ni bil problem. Pri tem je zanimivo, da traja mandat vodje urada unije 4 leta, mandat posebnega predstavnika pa 1 leto. A ker oboje opravlja ena oseba, bo tudi mandat posebnega predstavnika avtomatično podaljševan do konca mandata vodje urada. A kakšne pristojnosti bo Žbogar kot visoki predstavnik unije na Kosovu sploh imel? Odgovarja Maja Kocijančič iz urada visoke predstavnice unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:



Za komentar nove vloge visokega predstavnika unije na Kosovu smo prosili Jamesa Ker-Lindsaya, strokovnjaka za jugovzhodno Evropo z angleške fakultete London School of Economics:



Krenar Gashi iz prištinskega Inštituta za raziskavo politik in razvoj dodeljuje novemu visokemu predstavniku unije več kot zgolj protokolarno in politično vlogo. Žbogar naj bi kosovskim oblastem tudi konkretno, tehnično, pomagal izvajati notranje reforme, potrebne za približevanje Evropski uniji.



Glede na pričakovanja do Žbogarja, ki jih gojijo tako v uniji kot na Kosovu, smo Majo Kocijančič iz urada Catherine Ashton vprašali, ali obstajajo kakšni merljivi kriteriji, s katerimi bo mogoče oceniti njegovo delo.



Žbogar je pred nastopom funkcije izjavil, da bo njegov cilj pripeljati čim več Evropske unije na Kosovo in pripeljati Kosovo čim bližje uniji. A v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo je tik pred odhodom na Kosovo izjavil tudi sledeče, citiramo: „Evropska unija je že kar veliko investirala v Kosovo, ne mislim samo finančno, ampak na vse načine, in pričakovanje visoke predstavnice je, da se bo to tudi odrazilo v percepciji, vidljivosti in vplivu EU na politiko Kosova“, konec citata. Presenetljivo je, da tako izpostavljen diplomatski predstavnik unije tako jasno izpostavi pričakovanja unije glede vpliva na politiko določene države v zameno za investicije, kakršnekoli že. Tako direktna povezava med enim in drugim močno spominja na kolonialističen odnos, ki so ga močne članice unije še kako dobro izvajale. Svoj pogled na to je podala Ulrike Lunaček, poročevalka Evropskega parlamenta za Kosovo:



O kolonializmu smo govorili tudi s Krenarjem Ghasijem iz kosovskega Inštituta za raziskavo politik in razvoj:



Če se vrnemo k Žbogarjevi izjavi glede unije na Kosovu in Kosova na poti k uniji, nam bo prav prišel Ghasijev odgovor na vprašanje, ali ni pričakovanje, da bo Kosovo veliko bližje Evropski uniji na koncu Žbogarjevega mandata, preoptimistično:



Ali bo Žbogar uspel izkoristiti ta manevrski prostor in blagodejno vplivati na razvoj kosovske demokracije, bo seveda pokazal čas. A eno je gotovo. Kot posebni predstavnik Evropske unije, ki zagovarja polno neodvisnost Kosova, bo Žbogar Srbijo, ki ima s priznanjem svoje nekdanje južne pokrajine za ločeno državo še vedno precejšnje težave, težko prepričal v nevtralnost pri posredovanju v pogajanjih med Beogradom in Prištino. O neokolonialistični retoriki in njenih učinkih pa nam bodo po izteku njegovega mandata največ lahko povedali prav prebivalci Kosova.

Kultivator je pripravil Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>