7.05

Zahodne in arabske države so se z ogorčenjem odzvale na sobotni veto Rusije in Kitajske na resolucijo o Siriji v Varnostnem svetu Združenih narodov. Rusija in Kitajska sta uporabili veto, čeprav so v soboto, ko je Varnostni svet odločal o resoluciji, iz Sirije ves dan prihajala poročila o grozovitem pogromu nad protestniki proti režimu Bašarja al Asada. Osnutek resolucije, ki jo je predlagal Maroko, je sicer predvideval obsodbo sirskega režima. Za resolucijo, s katero bi tudi podprli načrt Arabske lige za končanje nasilja v Siriji, je sicer glasovalo 13 držav. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je izrazil obžalovanje in ocenil, da bo odločitev Moskve in Pekinga oslabila vlogo Združenih narodov.

Generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi pa je dejal, da veto na resolucijo ne zanika dejstva, da obstaja jasna mednarodna podpora za odločitve Arabske lige. 22-članska organizacija bo zato, po njegovih besedah, nadaljevala svoje aktivnosti, katerih cilj je predvsem ustaviti nasilje. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je napovedala zaostrovanje sankcij proti sirskemu režimu.

Po poročanju o grozovitem pogromu nad udeleženci demonstracij proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada v Siriji so protestniki napadli sedem sirskih veleposlaništev po svetu. Med drugim so razdejali prostore diplomatskih misij Sirije v Avstraliji, Veliki Britaniji, Egiptu, Grčiji in Tuniziji. Napadi na veleposlaništva so se zgodili potem, ko je bilo v sirskem mestu Homs v noči na soboto ubitih več kot 230 ljudi.

Kritike do veta Rusije in Kitajske je po koncu Münchenske varnostne konference v nedeljo, izrazila tudi obrambna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič. Pridružila se je upanju kolegov s konference, da bo ruski zunanji minister Sergej Lavrov z obiskom v Damasku popravil vtis. Jelušičeva se je sicer izognila neposrednim ocenam dogodkov v zvezi z resolucijo o Siriji, se je pa pridružila pogledom na konferenci, ki so bili po njenih besedah izrazito kritični.

8.05

Libija je v nedeljo začela sodni proces proti 41 privržencem nekdanjega avtoritarnega voditelja Moamerja Gadafija. Gre za prvi sodni proces proti pripadnikom nekdanjega režima, ki je bil lani strmoglavljen v krvavem boju. Obtoženi, večinoma civilisti, so bili postavljeni pred vojaško sodišče v Bengaziju. Do sojenja prihaja v času, ko skupine za zaščito človekovih pravic izpostavljajo zaskrbljenost zaradi libijskega pravnega sistema in nekdanje upornike obtožujejo mučenja pridržanih pripadnikov Gadafijevega režima. Ekipa 15 odvetnikov, ki brani obtožene, je sicer protestirala predvsem zaradi dejstva, da so njihove stranke večinoma civilisti, a se jim sodi pred vojaških sodiščem. Naslednja obravnava bo potekala 15. februarja.

Ameriška zvezna policija za parke je v soboto počasi in temeljito odstranjevala šotore pripadnikov gibanja Okupiraj Washington iz parka na trgu McPherson. Pri tem je bilo sedem ljudi aretiranih, en policist pa je končal v bolnišnici, ker mu je v glavo priletela opeka. Policija je prišla na trg zgodaj zjutraj v polni bojni opremi in celo na konjih ter šotorišče obkolila. Nato so šli med protestnike policisti oblečeni v biološke zaščitne obleke in začeli odstranjevati šotore ter druge predmete. Akcija je potekala mirno do poznega popoldneva, ko se je nekaj protestnikov uprlo. Skupil jo je policist, ki je dobil v glavo opeko, drugih žrtev oziroma poškodb pa ni bilo.

Spletne strani Nove ljubljanske banke, ki so bile v soboto dopoldne nekaj časa nedostopne, so bile tarča mednarodne hekerske aktivistične skupine Anonymous. To naj bi potrdil za Slovensko tiskovno agencijo potrdil pripadnik slovenskega dela gibanja Anonymous, ki je želel ostati neimenovan. V banki so pojasnili, da je bila njihova stran tarča napada v obliki izjemno povečanega števila istočasnih dostopov do spletnih storitev banke. Zato so bile zaradi preobremenjenosti nekaj časa nedostopne spletne strani banke, NLB Klik in NLB Proklik.

Na protestnem shodu proti sprejemu mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju – Acta, se je v soboto v Ljubljani zbralo okoli 3000 ljudi. Na Kongresnem trgu se je opoldne najprej zbralo okoli 500 protestnikov, množica pa se je nato povečevala. Protestniki so s Kongresnega trga odšli proti Državnemu zboru, nato pa še pred vladno palačo, ameriško veleposlaništvo, borzo, in Telekom.

9.05

Dosedanji zunanji minister Samuel Žbogar odhaja na Kosovo, kjer bo prevzel položaj posebnega predstavnika Evropske unije za Kosovo. Njegov mandat, z možnostjo podaljšanja, bo trajal do 30. junija 2013. Hkrati bo v Prištini za štiri leta prevzel vodenje urada Evropske unije. To je prvi visok položaj za Slovenijo v evropski diplomatski službi. Žbogar je dejal, da je njegov cilj, da se Kosovo na poti v Unijo pridruži drugim državam regije. Največja izziva, ki ga čakata na novem položaju, pa sta po njegovi oceni dva: prvi je, da Kosovo nadaljuje po poti izgrajevanja institucij, vladavine prava, demokracije in človekovih pravic, drugi pa je odnosi med Srbi in Albanci na Kosovu.

V Parizu bo potekal nov nemško-francoski sestanek. Letnega skupnega zasedanja se bo pod predsedstvom nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja udeležilo osem nemških in devet francoskih ministrov, glavna tema pa bo gospodarska kriza območja evra. Voditelji članic Unije so minuli ponedeljek v Bruslju dosegli dogovor o medvladni pogodbi o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline, ki jo bo podpisalo 25 članic unije - vse razen Velike Britanije in Češke. Berlin in Pariz pa razmišljata tudi o poenotenju svojih korporativnih davčnih sistemov ter pozivata k uveljavitvi davka na finančne transakcije.

Osrednji del Filipinov je stresel potres z magnitudo 6,8. Po prvih podatkih je v potresu umrl otrok, nastala je gmotna škoda, oblasti pa so razglasile nevarnost cunamija. Po podatkih filipinskega instituta za vulkane in potrese v osrednjem delu Filipinov obstaja nevarnost do metra visokih popotresnih valov. Epicenter potresa je bil blizu mesta Tayasan z okoli 32.000 prebivalci. Predstavnik lokalne civilne zaščite je dejal, da je poškodovanih več hiš, vendar pa zaenkrat zaradi stalnih popotresnih sunkov ne morejo vanje, da bi ugotovili, ali je potres terjal še kakšno žrtev.

10.05

Sirske vladne sile so davi znova napadle eno od središč upora proti predsedniku Bašarju al Asadu, mesto Homs. Po navedbah opozicijskih skupin je napad terjal večje število žrtev. Vladne sile so Homs napadle že v soboto, tedaj pa naj bi bilo po navedbah sirske opozicije, ki govori o pokolu, ubitih okoli 230 ljudi. Mesto so napadali tudi v nedeljo, ko je bilo ubitih najmanj 23 civilistov. Arabske televizije so danes predvajale posnetke iz Homsa, na katerih je opaziti dim, ki se dviga iznad porušenih stavb. Slišati je bilo tudi obstreljevanje. Tarča napada, ki se je začel ob šesti uri zjutraj po lokalnem času, je predel Baba Amro, sirske vladne sile pa so po navedbah opozicije okoli mesta namestile številne tanke in drugo težko orožje.

Kitajska je medtem zavrnila obtožbe Združenih držav Amerike, da Peking in Moskva ščitita sirski režim, ker sta v Varnostnem svetu Združenih narodov vložila veto na resolucijo o Siriji. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Liu Weimin je izjavil, da Kitajska ne sprejema teh obtožb,ž in, da nima nobenih sebičnih interesov pri vprašanju Sirije. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v nedeljo namreč izjavila, da so tiste države, ki so zavrnile resolucijo Arabske lige o Siriji, odgovorne za zaščito brutalnega režima v Damasku.

Finski volivci so na nedeljskih predsedniških volitvah za predsednika države izbrali nekdanjega finančnega ministra Saulija Niinistoja. Konservativec Niinisto je s 63imi odstotki proti 37im, premagal konkurenta iz zelenih, Pekka Haavistoja. 63 letni pro-evropski politik bo položaj prevzel marca in tako postal prvi konservativec na predsedniškem mestu po letu 1956. Finski predsednik ima sicer ceremonialno vlogo in ni neposredno vpleten v dnevno politiko.