Dober večer in lepo pozdravljeni v drugih sobotnih DJ Grafitih na Radiu Študent, v katerih bomo tokrat spoznali kanadsko založbo Profound Lore. Morda so prav skrivnostni, temačni in neskončni kanadski gozdovi krivi za ime in tudi glasbeno usmeritev dotične ustanove. Morda okolica z imenom in dejavnostjo nima prav veliko zveze, a kolosalnost in brezkompromisnost ostajata - tako pri poimenovanju kot pri delovanju, torej samih glasbenih izdajah. Večina glasbe pri založbi Profound Lore je namreč izzivalne, na tak ali drugačen način. Kot pravi ustanovitelj Chris Bruni: »Fuck middle ground.« V praksi se to kaže tako, da večina glasbenikov, ki jih založba vzame pod svoje okrilje, sili v ta ali oni ekstrem. Zadeve gredo včasih v neslutene glasnosti, distorzije, dretja in čudaške zvoke vseh mogočih oblik, drugič pa v povsem subtilna in celo intimna vzdušja, ob katerih se človek neizogibno sooča s samim sabo. Profound Lore je relativno majhna, neodvisna založba, ustanovljena leta 2004 kot hobi nekaj prijateljev, z leti pa je postala kar redna zaposlitev Chrisa Brunija. Gre tako rekoč za one-man bend oziroma v tem primeru za one-man založbo, zaradi česar ima tudi svojevrsten ugled med neodvisnimi založbami, in to kljub temu, da obstaja komaj slabih 8 let.

Med najbolj prepoznavnimi imeni založbe so zagotovo progresivni black metalci Agalloch. Ime so si nadeli po vrsti lesa in svoje skrivnostne vizije ter čutne opise naravnega in nadnaravnega spretno povezujejo še z mnogimi drugimi žanri. Za začetek torej poslušamo njihovo skladbo Ghosts of the Midwinter Fires z albuma Marrow of the Spirit, ki je pri Profound Lore izšel leta 2010.

1. Agalloch - Ghosts of the Midwinter Fires; 9:40

Skladba, ki smo jo ravnokar zaužili, pripada zasedbi Agalloch, ki je ena izmed mnogih, ki svoja dela izdajajo tudi pri založbi Profound Lore, s katero se spoznavamo v današnjih DJ Grafitih na Radiu Študent. V nadaljevanju bomo poslušali še eno izmed znanih imen založbe, in sicer gre za zasedbo Krallice. Bend sicer obstaja od leta 2008, kaj hitro pa so si pridobili privrženo bazo poslušalcev in tako kot Agalloch, ki smo jih poslušali pred tem, premikajo meje black metala v najrazličnejše smeri. Z njihovega lanskega albuma Diotima najprej poslušamo skladbo Inhume, nato pa še skladbo avstralskih posebnežev Portal.

2. Krallice - Inhume; 6:54
3. Portal - Black Houses; 5:03

Če se počutite kot da vam je ravnokar nekdo z opeko raztreščil možgane, ne skrbite, stvar je popolnoma razumljiva. Ravnokar smo poslušali dve skladbi, najprej Inhume zasedbe Krallice, nato pa še avstralske eksperimentalne čudake Portal in skladbo Black Houses z njihovega albuma Outré iz leta 2007. Outré je pridevnik, ki pravzaprav popolno opiše tudi samo glasbo benda: nekaj ekstravagantnega, bizarnega, celo nezemeljskega in težko prebavljivega. Portal, ki jih ne gre zamenjevati z istoimensko videoigro, sestavlja 5 članov s skrivnostnimi imeni in še bolj skrivnostnimi odrskimi pojavami. Nastopajo zaviti v temne halje, sodeč po internetnih zapisih in fotografijah gre za oblačila, ki so jih nekoč nosili rablji, čarovniki in podobne osebnosti, ki se jim pripisuje temačnost in obskurnost. Če imate radi kitare, ki zvenijo kot zvok sosedovega sesalca v soboto zjutraj, in vas nečloveško dretje ter potopljena ritemska sekcija, ki vsake toliko časa brutalno izbruhne, ne spravita na rob obupa, potem je Portal bend za vas. Če vas zabavajo še sadistične pojave in neusmiljeni napadi na čutila, pa ste sploh na pravi poti. Na pravi poti pa so očitno tudi Portal, saj so poleg tega, da so zares svojevrstna glasbena izkušnja, tudi med najbolj prodajanimi bendi založbe Profound Lore. In kot ste morda uganili, še vedno poslušate Radio Študent, kjer v DJ Grafitih razkrivamo glasbeno izročilo prav te založbe.

V nadaljevanju poslušamo še eno skladbo z nedavnih izdaj. Zasedba Loss prihaja iz ameriškega Nashvilla, a countryja, ki je v tistih koncih popularen žanr, ni sprejela za svojega. Njihov lani izdan album Despond prežemajo depresija, anksioznost, bolezen, strah, bolečina in vseobsegajoče razočaranje, vse to pa izražajo z otožno melodiko, doomovsko počasnimi riffi in pogrebnim vzdušjem, ki ga mestoma subtilno zareže le umazani vokal. Poslušamo torej zasedbo Loss in skladbo An Ill Body Seats My Sinking Sight.

4. Loss - An Ill Body Seats My Sinking Sight; 7:43

Če vas zasedba Loss, ki smo jo ravnokar poslušali, s svojim pogrebnim maršem ni odnesla predaleč v stanje razkroja in pozabe, lepo vabljeni k nadaljnjemu poslušanju drugih sobotnih DJ Grafitov na Radiu Študent, kjer se še vedno ukvarjamo z izdajami kanadske založbe Profound Lore. Pri njej so svoje zatočišče našli tudi irski Altar of Plagues. Ti so pri dotični založbi izdali dva albuma, White Tomb leta 2009 in Mammal, ki je izšel lani. Kljub temu, da so Altar of Plagues neprestano deležni primerjav z Wolves in the Throne Room, gre za nekatere občutne nianse v izražanju in vzdušju. Altar of Plagues nagovarjajo tisto, kar je v nas človeškega, tisto, kar nas loči od duhov, nadnaravnega in okultnega, to pa je tudi eden izmed pokazateljev širine založbe, ki se ni osredotočila samo na en vidik glasbenega ustvarjanja in se ne drži samo ene formule. Altar of Plagues tako poslušamo v skladbi All Life Converges to Some Center z albuma Mammal.

5. Altar of Plagues - All Life Converges to Some Center; 13:15 // naj se ta komad odvrti samo nekje do 12:00

Pravkar smo poslušali irsko zasedbo Altar of Plagues, ki je kraj za distribuiranje svojega ustvarjanja v svet dobila pri založbi Profound Lore. Pri isti založbi, ki jo tudi obravnavamo v današnjih DJ Grafitih, pa je svoje mesto našla tudi ena najzanimivejših zasedb surovega ameriškega black metala. Gre za bend po imenu Cobalt, ki ga primarno sestavljata multi-instrumentalist Erik Wunder in vokalist Phil McSorley. Že njun prvi album War Metal je pokazal vso moč, inovativnost in unikatnost njunega ustvarjanja. Drugi album Eater of Birds je sicer prvi, ki je izšel pri Profound Lore, hkrati pa je odkril povsem nove teritorije surovosti, agresije, usmerjenega kaosa in avantgarde znotraj različnih metalskih derivatov. Te teritorije sta glasbenika najprej okupirala, nato pa izvedla temeljito čistko, preuredila vsak možen kotiček, zasadila nove poganjke, temeljito začrtala rast in potem pustila, da se album razraste v čudovit vrt brutalnosti, bizarnih skritih kotičkov, težkih melodij in primitivnih ritmov, ki se razlegajo čez celoten teren. V nadaljevanju tako najprej poslušamo zasedbo Cobalt z dvema skladbama - When Serpents Return z albuma Eater of Birds in Pregnant Insect s fantastičnega naslednika Gin, ki je izšel leta 2009.

6. Cobalt - When Serpents Return; 6:42
7. Cobalt - Pregnant Insect; 6:02

V preteklih dveh skladbah smo delno spoznali zasedbo Cobalt, ki je še posebej zanimiva zaradi tega, ker praktično nikoli ne nastopa v živo. Internetni trezor pravzaprav razkrije, da je zasedba v živo nastopila le dvakrat in še to povsem na začetku ustvarjanja. Razlog za to pa ni nadutost članov ali pa želja po ustvarjanju kakšnega posebnega slovesa, temveč je precej bolj praktične narave. Vokalist Phil McSorley ima namreč precej zanimive delovnike: kot strumnemu pripadniku ameriške vojske so mu namreč veliko bolj usojene vojaške turneje kot pa tiste z bendom. Ko možakar torej ni vpoklican na dvoletni vojaški nalogi v Bagdadu, z letalom skoči domov, objame družino, posname album in se vrne k svojim vojaškim obveznostim na tisti konec sveta, kjer ga človeška rasa potrebuje. Vmesni čas tako Eriku Wunderju, bobnarju in protagonistu pri pisanju glasbe, ostane za njegove mnoge druge ideje. Iz njegovih ambicij, pogledov in dojemanja okolice se je tako rodila še ena zasedba, ki z imenom spomni tudi na ustvarjanje s Cobalt, hkrati pa razkriva povsem drugačne dimenzije - tako tematske kot tudi žanrske. Man's Gin je zgodba, ki se je začela okrog leta 2005, ko je Wunder še živel v Coloradu in je izven Cobalta ustvarjal v krogu prijateljev. Iz tistega časa obstaja le skromna zbirka posnetkov, ki je krožila v ožjem prijateljskem krogu in je večinoma posvečena opevanju gina kot tiste pijače, ki se najbolj toplo dotakne človekove prazne duše. Da pozitivnih učinkov na jetra in druge notranje organe niti ne omenjamo. Man's Gin so v letu 2010 za Profound Lore izdali album Smiling Dogs, ki se je uspešno izognil kritiški pozornosti, požel pa je nepričakovano odobravanje in celo navdušenje publike, ki je spremljala že Cobalt in ji žanrski preskok ni predstavljal večjih težav. Smiling Dogs je po vzdušju grungerski album, po estetiki pa predvsem temačen folk izdelek z bluesovskimi deviacijami. Z njega poslušamo skladbo Nuclear Ambition v dveh delih.

8. Man's Gin - Nuclear Ambition Pt. 1; 3:47
9. Man's Gin - Nuclear Ambition Pt. 2; 4:10

Man's Gin, ki smo jim ravnokar prisluhnili, so morda žanrsko ena izmed najbolj izstopajočih zasedb založbe Profound Lore, a žanrskemu opredeljevanju in izbiranju sodelovanj se ustanovitelj Chris Bruni vse bolj izogiba - hkrati pa sicer priznava, da bi iz čisto osebnih preferenc pri sebi rad imel še kakšen death metal bend več. Kot sam pravi, so ga temačne avre enostavno vedno privlačile. Ker je Profound Lore majhna in neodvisna založba, ki se precej dobro približa temu, kar naj bi dandanes pomenil underground, se za preživetje seveda zanaša na prodajo fizičnih nosilcev glasbe. Kot priznava Bruni sam, bi brez zvestih in celo fanatičnih poslušalcev že zdavnaj pogorel. Prav zato je izjemnega pomena njegov čut za to, katere zasedbe se bodo pri založbi, grobo povedano, obnesle. Kljub temu, da se zaveda pasti in nevarnosti glasbenega založništva dandanes, pa še vedno vztraja pri tem, da ne sklepa kompromisov in se zanaša predvsem na svoje subjektivne ocene kakovosti in primernosti bendov, ki jih tudi formalno podpira. Eni izmed teh so tudi sludgerji Atlas Moth iz Chicaga. O njih nek spletni opis pravi: »Surovo in neobdelano, a kljub temu koherentno ter prodorno. Če ste zrasli v močvirju, nosili majice Black Sabbath in jedli nič drugega kot ocvrtega piščanca, potem je to glasba za vas.« No, Atlas Moth so konec lanskega leta izdali izjemno dobro sprejet drugi album An Ache for the Distance. Z njega bomo poslušali skladbo Coffin Varnish in se tako poskušali pozanimati, kaj v njihovi glasbi je takega, da spodbuja tek po ocvrtem piščancu, sledili pa jim bodo še YOB, o katerih kakšno besedo več rečemo po glasbenem premoru.

10. The Atlas Moth - Coffin Varnish; 3:59
11. YOB - Adrift in the Ocean; 13:33

Skladba, ki smo jo pravkar poslušali, je produkt zasedbe YOB, ki se ravnokar nahaja na ameriški turneji z zasedbo Tool, ki je zagotovo ni potrebno posebej predstavljati. YOB so v času svojega obstoja zamenjali kar nekaj članov in se preizkusili v različnih žanrih, lanski album Atma pa predstavlja nekakšno kompaktno zmes vsega, česar so se lotevali v preteklosti. Vsekakor so naredili kar nekaj izletov izven doom metala, s katerim so jih označevali v začetku. Skladba Adrift in the Ocean, ki smo ji prisluhnili, dobro ponazarja, zaradi česa so si YOB prislužili elitno mesto na turneji s Tooli in tudi mesto med varovanci založbe Profound Lore. Še vedno ste namreč na frekvenci Radia Študent, kjer v oddaji DJ Grafiti spoznavamo nekatere izmed njenih zanimivih glasbenih izdaj. Osredotočamo se na čim bolj sveže izdelke in enega izmed takih v prihodnjih tednih napovedujejo tudi Worm Ouroboros. Tričlanski kalifornijski bend s svojim ustvarjanjem raziskuje in premika meje med krhkostjo in jekleno močjo, med svetlobo in temo, harmonijo in disonanco. Poslušali bomo sicer skladbo Brittle Heart, ki je izšla na albumu iz leta 2009, zasedba pa za 20. marec letos napoveduje tudi novi album Come the Thaw, pri katerem sta preostali dve članici tudi prvič v tej sestavi sodelovali z bobnarjem Aesopom Dekkerjem. Ta se je pred tem udinjal tudi pri zasedbah Ludicra in Agalloch, ki smo ju poslušali čisto na začetku današnje oddaje. Žanrski preskok je precej očiten in še enkrat ponazori eklektičnost sicer precej temačno in udarno naravnane založbe.

12. Worm Ouroboros - Brittle Heart; 4:42

Pravkar smo slišali zasedbo Worm Ouroboros in preden današnje DJ Grafite o založbi Profound Lore narišemo do konca, se bomo še nekoliko zazrli v bližnjo prihodnost same založbe. V prihodnjih tednih se pri njej obetata še dve zanimivi izdaji. Pri prvi gre za sodelovanje med čikaškim triom Locrian in zasedbo Mamiffer, ki jo pravzaprav sestavljata kitarist in vokalist Aaron Turner iz upokojenih Isis ter njegova žena Faith Coloccia. Že v začetku leta so kot napoved albuma Bless Them That Curse You dali v posluh skladbo In Fulminic Blaze, ki ji bomo sedaj prisluhnili tudi mi.

13. Locrian/Mamiffer - In Fulminic Blaze; 9:02

Če vas plemensko vzdušje pravkar poslušane skladbe ni pahnilo v psihedeličen trans, je čisto mogoče, da ste pravzaprav ciljna publika založbe Profound Lore, ki smo se ji danes posvetili v drugih DJ Grafitih na Radiu Študent. Kljub temu, da gre, kot smo že omenili, za precej mlado založbo, ki obstaja približno 8 let, ima kar precej podpore v poslušalstvu, kar pa še vedno ne pomeni, da je tudi profitabilna. Ustanovitelj Chris Bruni pravi, da je vesel, ko je na pozitivni nuli, in Erik Wunder kljub relativnemu uspehu obeh njegovih zasedb, Cobalt in Man's Gin, ter sodelovanju z razvpito pevko Jarboe, dela v nekem newyorškem baru zato, da lahko plačuje račune in seveda vsak preostali zaslužen dolar vlaga v svojo glasbo. Podobno zgodbo ima še marsikateri izmed glasbenikov pri založbi, vendar pa nihče ni preveč obremenjen zaradi svojega položaja. Če je ljubezen do ustvarjanja dobre glasbe povezana z ljubeznijo tistega, ki ima možnost to glasbo ponesti do poslušalcev, ki znajo to ceniti, si je pravzaprav že težko predstavljati kaj bolj idealnega. Kljub temu pa se zdi, da je Profound Lore ena izmed redkih underground založb, ki jim kaj takega še vedno uspeva. Tudi sam ustanovitelj v intervjujih poudarja, da se počuti izredno srečnega, da se je sredi tega, kar počne, znašel v pravem trenutku, ko je bilo možnosti za delo manjših založb še nekoliko več. Vsekakor pa vsakomur, ki razmišlja o ustanovitvi založbe, priporoča, naj najprej razmisli o tem, če je njegova ljubezen do tega početja dovolj močna, saj pretiranih finančnih koristi vsekakor ne gre pričakovati.

Za konec današnje predstavitve bomo poslušali še skladbo zasedbe Pallbearer, ki svoj debitantski album Sorrow & Extinction pri Profound Lore uradno izdaja 21. februarja letos.

14. Pallbearer - An Offering of Grief; 8:33

Ravnokar slišana pesem pripada zasedbi Pallbearer, ki je ena izmed mnogih, ki svoje ustvarjanje prepuščajo v distribucijske roke založbe Profound Lore. V današnjih DJ Grafitih smo seveda predstavili le majhen del zasedb in njihovega ustvarjanja pri tej založbi, vsekakor pa se na njeni spletni strani splača preveriti še ostale glasbenike. Besedilo in glasbo za tokratni temačno-eklektični večer na Radiu Študent je pripravila Nina Hlebec.