Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Iamdisease, This Gift Is A Curse, Hexis (843 bralcev)
Četrtek, 9. 2. 2012
Marko Karlovcec



Včeraj se je v Menzi pri Koritu zgodil koncert dveh skandinavskih skupin, This Gift is a Curse in Hexis, ter domačih Iamdisease. Zasluge za dogodek ima eden izmed najbolj delavnih in vztrajnih DIY organizacijskih kolektivov pri nas, Panda Banda. Tokrat nastopajoče skupine pa se tudi umeščajo v tisto žanrsko nišo, za katero so koncerti Pande Bande postali že neke vrste garancija. Lahko bi jo opredelili kot širok spekter t.i. post-hardcora, ki se križa s takimi ali drugačnimi vplivi... * v celoti

Včeraj se je v Menzi pri Koritu zgodil koncert skupin This Gift is a Curse in Hexis, ki prihajata iz Skandinavije, ter domačih Iamdisease. Zasluge za dogodek ima eden izmed najbolj delavnih in vztrajnih DIY organizacijskih kolektivov pri nas, ki sliši na ime Panda Banda. Tokrat nastopajoče skupine pa se tudi umeščajo v tisto žanrsko nišo, za katero so koncerti Pande Bande postali že neke vrste garancija. Lahko bi jo opredelili kot širok spekter tako imenovanega post-hardcora, ki se križa s takimi ali drugačnimi vplivi.

Koncert so otvorili goriško-ajdovski Iamdisease, ki so nam servirali svojo izpeljanko metaliziranega hardcora, občasno križanega z doom/sludge deli. Takšen je bil tudi zvok skupine, ki se je spretno izognil sterilnosti in kvečjemu premogel dobro mero rockovske topline. Vsekakor je šlo za žanrsko glasbo precej premočrtnega poteka, a tudi s precej domiselnosti na področju riffov. Tukaj je predvsem izstopal kitarist, ki je znal posamezne parte plasirati tako, da so res prišli do izraza, ter ob odsotnosti kakršnekoli poze pustil vtis, da res igra z občutkom. Delovali so kot pošteno uigran bend, a ni se zdelo, da so bili vsi enako »notri« v glasbi, kot sta bila npr. kitarist in bobnar. Glede na prežvečenost žanra in mojo pogosto ravnodušnost do nastopov takih skupin pa so zveneli presenetljivo sveže in na trenutke tudi navdahnjeno. Njihovi komadi so vsekakor stali sami zase in dali slutiti, da je bilo vanje vloženega kar nekaj dela.

Naslednji so na oder oziroma z izjemo bobnarja kar pod njega stopili Švedi This Gift Is A Curse. Ti so med pripravami na nastop poskrbeli tudi za drugačno svetlobno okolje. Iz s seboj prinešene linije štirih reflektorjev so zaslepljujoče rdeče luči usmerili naravnost v publiko, sami pa so zaradi tega ostali večidel nevidni in zasenčeni. Na nek način se je to povsem skladalo z intenzivnostjo njihove glasbe. V prvi sekundi koncerta so preprosto odpihnili vse. S feedbackom nasičeno brnenje je doseglo res konkretno glasnost, kot je v Menzi pri Koritu skorajda nismo vajeni. Čeprav so vse tri skupine večera po svoje nažigale, so This Gift Is A Curse s svojim igranjem dejansko sprožili nek premik. Bili so huronsko naglas, a s to glasnostjo so znali delati. Bila je vitalen del njihove igre, kar se je v glasbi jasno čutilo. Čeprav je njihova osnova v trenutno precej razširjenem potemnjenem post-Neurosis nabijanju, smo bili tekom nastopa priča tudi redko slišanemu občutku za zvok in potencialu hrupnosti, ki se v takih situacijah ustvarja. V tem pogledu so premogli tudi nekaj drone-metalske senzibilnosti, kot smo je vajeni pri prvakih Sunn O))). V hardcorovskem duhu relativno kratek in intenziven nastop je tako postregel s konkretnim presežkom. Monotono in kričavo sludge lomastenje je stopilo na konkretno raven opojnosti, oplemenitili pa so ga tudi z dobrodošlimi noise-rockovskimi izpadi. Na tem mestu bi rad izpostavil zanimiv paradoks. Čeprav so taki koncerti skoraj brez izjeme skrajno glasni, pa se zdi, da potenciala te glasnosti bendi pogosto ne izkoristijo. Dostikrat gre le za glasnejšo izvedbo materiala, ki bi ga v končni fazi lahko poslušali tudi tiše. This Gift Is A Curse pa so pokazali, da ekstremna hrupnost izhodišča s seboj lahko prinese tudi kvalitativno spremembo samega muziciranja.

Zadnji so nastopili Danci Hexis, ki bodo v kratkem pri založbi kolektiva Panda Banda tudi izdali sedeminčni vinil z naslovom »X«. Predstavljeni so bili kot eksplozivna mešanica post-hardcora in black metala, vendar ta oznaka le delno drži. S podobno ekstremnim izhodiščem kot This Gift Is A Curse in z mutacijo reflektorjev v stroboskop se Hexis osredotočajo predvsem na kratke izbruhe. V le-teh kot komponenta izstopa predvsem intenzivnost dvojnega bas bobna, ki nekako nadomešča tipičen blackmetalski blast-beat. V tem smislu na trenutke spomnijo na cenjene francoske Celeste. Vendar je njihov nastop žal izzvenel precej prazno na več ravneh. Sama nažganost izvedbe v njihovem primeru ni veliko doprinesla h glasbi. Otežila pa je možnost, da bi iz njihovih kratkih skladb razbrali morebitne detajle. Hitro se je izkazalo, da kljub pozi in prizadevanju za dramatičnost žal ne premorejo niti pol toliko energije in karizme kot This Gift Is A Curse. Zdelo se mi je, da so Hexis ujeti v podobno zanko kot mnoge hardcorovske skupine. In to je, da neko prizadevanje za brutalnost, intenzivnost in katarzičnost v končni fazi izpade precej koreografirano ter deluje bolj žanrski kliše kot kaj drugega. Kar nekaj ljudi, s katerimi sem imel priložnost govoriti, je tako izpostavilo, da je njihovemu nastopu nekaj manjkalo. Kaj to je, morda ne bi znali točno povedati, strinjali pa smo se, da je šlo za odsotnost nečesa pomembnega. Lahko bi govorili o zanosu, globini, naboju in podobnem - a to so vprašanja, na katera si mora verjetno odgovoriti predvsem glasbenik sam. Poslušalci pa bodo verjetno dali prednost bolj prepričljivim bendom. Za konec naj še omenim, da, kakorkoli ga že dojemamo, black metala v njihovem igranju ni bilo niti za odtenek.

Kljub vsemu pa lahko včerajšnji koncert nedvomno proglasimo za uspešen dogodek. Čeprav vsi nastopajoči niso bili enako zanimivi, je bila celota vsekakor impresivna in korektno izvedena. Impresiven je bil tudi zvok, ki je bil nepričakovano mogočen. Relativno dobremu obisku pa so poseben čar pridale še odlične veganske sladice, s katerimi so si lahko obiskovalci postregli v zameno za prostovoljni prispevek. Upajmo torej, da bo v prihodnosti takih dogodkov še več in da bomo slišali še več relevantnih bendov sorodnih scen.

 



Komentarji
komentiraj >>