Prva dva petka aktualnega februarja sta bila, prvič v Kinu Šiška in drugič v Gala hali, rezervirana za proslavo 10. obletnice organizacijskega dvojca Dirty Skunks.

Črt in Matej sta kot Dirty Skunks prvi koncert organizirala 6. februarja 2002 v ljubljanskem Orto baru, se sprva posvečala predvsem domačim bendom, po približno dveh letih pa sta se podala na odisejado gostovanja večjih in manjših tujih zasedb. Z delovanjem, osredotočenim predvsem na Ljubljano in prostore, kot so Orto bar, Gala hala, Channel Zero in pozneje seveda Kino Šiška, sta s 300 koncerti in gostovanjem več kot 600 različnih zasedb precej spodbudila delovanje podtalne scene in poskrbela za osveženo dogajanje v raznovrstnih žanrih, med katerimi so predvsem metal in vse njegove podzvrsti, pa seveda hardcore in punk. Skozi leta sta vztrajno sodelovala tako s svežimi kot tudi z legendarnimi zasedbami, se z organizacijo podala tudi iz Ljubljane, sodelovala pri nekaterih domačih festivalih in tako je jasno, da je bila tokratna 10. obletnica več kot na mestu.

Oba brezplačna dogodka je otvoril dokumentarni film Dekada smrada, ki nas v slabe pol ure skozi izjave raznih akterjev scene in seveda samih Dirty Skunks popelje v zgodbo dvojca, obnovi nekaj dogodivščin in se za hip ozre v delovanje domačega organizatorja. Oba glavna dogodka obletnice sta imela gotovo več skupnih točk. Žanrsko sta napajala predvsem metalsko in punkovsko občinstvo, ki pa se je ob obilici bendov skoraj prenasitilo in predvsem v Kinu Šiška ustvarilo družabno vzdušje z živo zvočno kuliso. To sicer ne pomeni, da občinstvo zasedb ni spremljalo, gre za to, da je, vsaj v primeru Šiške, velik del občinstva večer preživljal v predprostoru dvorane ali pa kar pred vhodom. Skratka v obeh primerih je šlo tako za izkazovanje podpore slavljencema in seveda druženje ljubiteljev sorodnih glasbenih smeri.

Tisto prvo, večje praznovanje so začinili norveški metalci Vulture Industries. Spodoben nastop je bil nekako vrhunec, ki mu je piko na i dodal še gost po imenu Hoest - gre za vokalista norveških black metalcev Taake (Toke), ki so sicer stari znanci domačih odrov. Zasedba je pokazala odlično uigranost in živ nastop, vključujoč plazenje po odru, ter predvsem osvežilno glasbeno širino, ki je spajala elemente melodičnih in simfoničnih metalskih prvin z vplivi industriala in drugih žanrskih začimb.

Drugi tuji gostje, srbski Trula Koalicija, so pripravili pravo učno uro starošolskega punka in skozi izpovedne zgodbe, ki med določeno publiko veljajo za legendarno hitovske, dodobra premaknili prve vrste. Čisto preprosti, brez posebne igre so na oder za nekakšen duet povabili tudi naključnega obiskovalca in vsekakor ponovno upravičili svoj sloves.

Domače barve so v Šiški zastopali trije bendi, in sicer Dead Dildo Drome, Sweet Sorrow in Backstage. Prvi so z otvoritvenim nastopom sicer morda pogrešali večje število obiskovalcev, a so prisotnim dokazali, da gre za odlično novo zasedbo, ki se z mešanico modernih metalskih zmesi dobro znajde na odru, za kar je v veliki meri kriv tudi frontman Robert Šercer, ki se je tokrat vživel v lik ponorelega pacienta in v beli halji postregel celo z nekaj prevali in skoki ter dodobra zanimiral publiko. Podobno je uspelo prav tako metalskim Sweet Sorrow, ki sicer štejejo že kar 16 let delovanja. Tudi njihov nastop je bil dodobra izpiljen, morda le preveč statičen, a kaj ko vsi člani v rokah držijo inštrument. Večer so po punk-rockersko začinili še Backstage, ki so svojih deset let praznovali ravno pred nekaj meseci. Bend se dobro zaveda svoje funkcije zabavljačev, kar v praksi pomeni, da najstniškemu punk-rocku dodajo vse potrebno - od zabavnih izjav do dodatka harmonike, ki je tudi tokrat poskrbela za višek koncerta - vsaj sodeč po odzivu občinstva.

Drugi petek, tokrat v Gala hali, se je začel precej drugače. Prva je namreč na oder stopila zasedba Deca Debilane, ki je vidno presenetila tiste, ki so vajeni bolj konvencionalnih žanrskih oblik. Hrupno eksperimentiranje, ki išče odvode v izročilu industriala, je brez odmora preplavilo prostor, polovico občinstva navdušilo, drugo pa pustilo odprtih ust oz. z začudenimi pogledi. Kot drugi so presenetili nenapovedani G.U.B. oz. Gužva u bajt - domača zasedba prvinskega punka, ki ima v rokavu pravzaprav nekaj podtalnih hitov. Navijaški refreni in hiter tempo so največji obrat doživeli pri spodobni priredbi Clashovske Guns of Brixton, ki jo je odlično odpel kar bobnar. Tokratni predstavnik punk-rocka - ajdovski trio Harry - je ob predvidljivosti in podobnosti skladb nekako zbledel, kar se je odrazilo v precej hladnih, skoraj neslišnih aplavzih, nekaj več navdušenja pa je prejela predelava skladbe Rdeči alarm, ki jo je v svojem času godla Racija.

Metalcorovsko navdahnjena zasedba In the Crossfire iz Laškega je izvedla najbolj silovit in suveren nastop večera. Prepletenost težkokategornih rifov in markantnega vokala je uspešno učinkovala, pri daljšem nastopu bi lahko morda, za večjo učinkovitost, pustili le še nekaj prostora za raziskovanje oz. dinamiko. Kot presenečenje je gotovo presenetil precej ekskluziven nastop bratov Cepanec pod imenom Zghanci. Nekakšen komičen akt se je v kratkem nastopu podal na klasično metalsko, v tem primeru celo potencirano glasbeno pretiravanje, se pošalil z visokimi in cvilečimi vokali ter nekaj vmesnimi izjavami. Praznovanje je zaključila klasična trash metalska peterica Eruption. V samem nastopu se bend predvsem zabava, preseneti z določenimi idejami, a se sicer inštrumentalno dobro podkovan drži monotonih, nekako zastarelih vzorcev. Bend in njegovo občinstvo sta sicer vidno uživala v veseljačenju, a pri zasedbi ne gre za odkrivanje česa pretirano svežega ali drugačnega.

Pod črto je praznovanje 10. obletnice odlično uspelo, predstavilo se je precej zanimivih aktivnih domačih zasedb, podporo pa je pokazalo tudi občinstvo, ki je obakrat dodobra napolnilo dvorano.