OFF NAPOVEDNIK

Dobre štiri mesece po smrti lonček k mitizaciji lika in dela ustanovitelja in dolgoletnega direktorja računalniškega podjetja Apple Steva Jobsa pristavlja tudi ameriška zvezna policija FBI. Ta je že leta 1991 za potrebe zvezne vlade o Jobsu in njegovem ozadju opravila preiskavo, njene ugotovitve pa na bojda kar 191 tipkanih straneh v javnost prihajajo v zadnjem času.

FBI je Jobsa vzel pod lupo, potem ko je nekdanji ameriški predsednik George Bush starejši predlagal njegovo imenovanje v predsedniški tako imenovani izvozni svet. Zvezna policija je tako, da bi o računalniškem pohlepnežu dobila pravo sliko, opravila številne pogovore z njegovimi sorodniki, sodelavci, prijatelji, celo sosedi. Ti so preiskovalnim organom v glavnem povedali, da je bil Jobs dobra oseba, a zgolj dokler je šlo vse po njegovem. Potem naj bi bi postal malo ali precej manj dober.

Za dosego lastnih ciljev naj bi ustanovitelj Appla po navedbah več intervjuvancev šel precej daleč. Jobs naj bi bil precej oblastniški, da bi dosegel, kar je želel, pa naj bi bil po besedah več intervjuvancev FBI-ja pripravljen tudi zavajati in drugače izkrivljati resnico. Eden od intervjuvancev pa je menil, da je nekdanji direktor Appla zavoljo na eni strani svoje narcisoidnosti in egoizma, na drugi strani pa zaradi notranje praznine celo trpel.

Steve Jobs je sicer po dolgotrajni bolezni umrl 5. oktobra lani.

Vi pa berete egoistično neizkrivljeni OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Grški parlament je po dolgi razpravi zgodaj zjutraj vendarle potrdil paket varčevalnih ukrepov, ki jih je za pridobitev 130 milijard evrov pomoči od Grčije zahtevala trojka Evropska unija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Parlament je varčevalni sveženj sprejel z navidez visoko podporo 199 glasov proti 74, kljub temu pa so nepriljubljeni ukrepi močno razdvojili grško politiko. Najprej v vladi, ki jo je po sprejetju ukrepov iz petka na soboto zapustilo pet ministrov in najmanjša vladna stranka Laos, nato še v parlamentu, kjer sta največji vladni stranki Pasok in Nova Demokracija 43 neposlušnih lastnih poslancev, ki so glasovali proti varčevalnem paketu, disciplinirali z odvzemom mandata.

Evropska unija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka so od Aten zahtevali trdna zagotovila, da bodo uresničili vse predvidene ukrepe, saj to v preteklosti ni bila vedno praksa. Ivana Đorđević, novinarka grške radiotelevizije, je prepričana, da že sprejeti ukrepi niso dajali in ne dajajo obljubljenih rezultatov, zato bes ljudstva ni presenetljiv.



Na nove varčevalne mere, ki občutno znižujejo plače, pokojnine in delovna mesta, se je ostro odzvalo grško prebivalstvo. Sindikati so že v soboto po sprejetju ukrepov na vladi razglasili 48-urno stavko, ulice Aten pa je napolnilo do 200.000 protestnikov. Mnogi so se na ukrepe odzvali nasilno, prišlo je do napadov na infrastrukturo in spopadov s policisti. Po poročevanjih je bilo ranjenih več kot 100 ljudi. Čez dan se je situacija umirila. Ivana Đorđević.



Sirske oblasti so kategorično zavrnile včerajšnji predlog Arabske lige o skupni misiji z Združenimi narodi za ureditev razmer v državi. Za Sirijo je predlog po besedah njenega veleposlanika pri Arabski ligi Ahmeda Jusefa sovražno dejanje, ki ogroža stabilnost in varnost Sirije. Po mnenju Damaska naj bi se predvsem Saudska Arabija in Katar, pomembna člana Arabske lige, po spodleteli resoluciji Združenih narodov vedli histerično. Varnostni svet, kot je znano, zaradi nasprotovanja Kitajske in Rusije ni podprl zunanjega posredovanja v Siriji in uvedbe strožjih sankcij proti državi. Na predlog Arabske lige sta se odzvali že tudi Rusija in Kitajska. Prva po besedah zunanjega ministra Sergeja Lavrova predlog še proučuje, Kitajska pa je do njega zadržana.

Na srečanju Arabske lige v Kairu so zunanji ministri članic sicer dosegli dogovor, da bodo stopili v stik s sirsko opozicijo, Združene narode pa pozvali, naj omogočijo oblikovanje skupne mirovne misije obeh organizacij. Arabska liga je ob tem članice pozvala, naj ukinejo vse oblike diplomatskega sodelovanja s sirskim režimom. O razmerah v Siriji danes razpravlja tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navy Pillay poroča o razmerah v državi, Saudska Arabija in Katar pa sta pripravila novo resolucijo o Siriji. Sirske vladne sile pa ob tem ne popuščajo z nasilnimi ukrepi. Iz mesta Homs znova poročajo o bombandiranju, samo včeraj pa je v nasilju umrlo okoli 30 ljudi.

Ruski premier in najverjetnejši bodoči predsednik Vladmir Putin ob vseh mogočih obljubah pred marčevskimi predsedniškimi volitvami napoveduje tudi dvig prebivalstva. V predvolilni napovedi je Putin tako Rusom obljubil, da bo ustavil demografsko upadanje in prebivalstvo Rusije s sedanjih 143 milijonov dvignil na 154 milijonov. Putin zagotavlja, da je dvig natalitete za Rusijo nujen, ni pa predstavil vzvodov, kako ga bo dosegel. Gospodarska situacija je namreč tudi v Rusiji vse slabša. Tudi zato je verjetno ruski premier ob najavi dviga natalitete obljubil tudi zvišanje plač učiteljev in zdravnikov.

Na demokratičnih predsedniških volitvah v Turkmenistanu je dosedanjemu predsedniku Gurbanguli Berdimuhamedovu uspelo ohraniti položaj. Berdimuhamedov je v družbi sedmih režimu lojalnih in skrbno izbranih konkurentov osvojil 97,14 odstotka glasov, s čimer naj bi precej izboljšal rezultat izpred petih let, ko so mu rezultati namenili 89 odstotkov glasov. V puščavskem in plina polnem Turkmenistanu opozicija sicer ne obstaja, tuji aktivisti za človekove pravice pa tamkajšnji režim obtožujejo zatiranja človekovih pravic, medtem ko svetovne velesile ob gospodarsko-plinskih interesih nanje pozabljajo. Berdimuhamedov je sicer predstavnikom opozicije v tujini julija lani ponudil možnost sodelovanja na volitvah, a se nihče ni odzval. Ker praktično ni bilo konkurence, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi volitev ni nadzorovala.

Na okorožnem sodišču v indonezijskem glavnem mestu Džakarta so začeli sojenje enemu od domnevno glavnih načrtovalcev terorističnega napada na otoku Bali leta 2002 Umarju Pateku. Obtožnica Pateka med drugim bremeni načrtovanja napada in izdelave eksploziva zanj, sodne oblasti pa mu prav tako očitajo vpeletenost v teroristične dejavnosti v indonezijski provinci Aceh. Tožilstvo je ob začetku sodnega procesa, ki ga spremljajo strogi varnostni ukrepi, za navedena očitana dejanja za Pateka zahtevalo smrtno kazen. Pateka sicer povezujejo z aktivistično mrežo Al Kaida, do aretacije pa je veljal za najbolj iskanega človeka v Aziji, Združene države Amerike pa so zanj razpisale celo milijon evrov nagrade. Napad na Baliju oktobra 202 je terjal 202 smrtni žrtvi, med ubitimi je bilo tudi veliko tujcev.

Ministri nove vlade, ki je zaprisegla v petek, nadaljujejo s prevzemanjem resorjev. Edina ministrica, predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, je ob prevzemu ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu napovedala sodelovanje z drugimi resorji, novi zdravstveni minister Tomaž Gantar je izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s svojim predhodnikom Dorjanom Marušičem, večni minister Karl Erjavec pa je ob prevzemu poslov od zunanjega ministra Samuela Žbogarja napovedal, da se bo najprej podal v sosednje države. Na novega šefa tako čakajo le še na finančnem in gospodarskem ministrstvu. Ob ustaljeni dokumentaciji je nova oblast od ministrstev zahtevala tudi seznam na novo zaposlenih na posameznih ministrstvih med letoma 2008 in 2012. Šlo naj bi za ustaljeno prakso, ki pa je, zanimivo, prejšnja vlada ni upoštevala.

Eden od predvidenih ukrepov nove vlade, ki naj bi pripomogel k dvigu gospodarstva, je tudi uvedba socialne kapice, ki naj bi davčno razbremenila ljudi z najvišjimi prihodki in tako ustvarila kvazi stimulativno okolje za visoko profilirane poklice. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so izrazili nasprotovanje takšnim ukrepom. Več predsednik zveze Dušan Semolič.



Dijšaka organizacija Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture sta podpisala dogovor o sodelovanju pri preprečevanju nasilja na srednjih šolah. Po mnenju predsednika sindikata Branimirja Štruklja so učitelji pri tej problematiki večkrat nemočni, tudi premalo usposobljeni za obvladovanje nasilnih situacij, zato je sodelovanje dobrodošlo. Kako pa bo k preprečitvi nasilja na srednjih šolah pripomogla Dijaška organizacija, nam je povedal njen predsednik Mitja Lešnik.





OFF je pripravil Nejc Marcen, sledi pa Neuradni list Lana D.