7.05

Sojenje bivšemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini, se bo v Haagu začelo 14. maja. Sodni proces se bo začel z uvodno besedo tožilstva, čemur bo sledil prvi nastop obrambe. Sama predstavitev dokazov se bo po načrtih začela 29. maja. 69-letni Mladić, ki so ga 26. maja lani po skoraj 16 letih skrivanja našli v Srbiji, je v enajstih točkah obtožen genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.

Poslanska zbornica italijanskega parlamenta je ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z Evropsko unijo. Za ratifikacijo pogodbe, ki jo bo moral potrditi še senat, je glasovalo 483 poslancev, dva pa sta bila proti. Hrvaško pristopno pogodbo sta že ratificirali Slovaška in Madžarska, naslednji pa naj bi bil bolgarski parlament. Hrvaška je pristopno pogodbo podpisala 9. decembra lani v Bruslju. Procesi ratifikacije pogodbe v vseh 27 državah Unije pa naj bi bili zaključeni do konca junija 2013, nakar bi Hrvaška 1. julija 2013 postala polnopravna članica unije.

Italijanski premier Mario Monti je v svojem včerajšnjem nastopu v Evropskem parlamentu dejal, da je bila Grčija dolga leta popoln katalog najslabših političnih praks, kot so korupcija, nepotizem in institucionalizirano izogibanje plačevanju davkov. Monti vseeno ni naklonjen vse močnejšim glasovom, da bi bilo treba Grčijo za njene napake ostro kaznovati in jo preprosto izključiti iz območja skupne valute. Ob tem je spomnil na zgodovinsko odgovornost za trenutno krizo, ki jo je treba pripisati tudi Nemčiji in Franciji, ki sta sredi minulega desetletja namreč dosegli omilitev pravil pakta o stabilnosti in rasti, ki postavlja temelje javnofinančne stabilnosti v evrskem območju. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je medtem znova izrazil mnenje številnih poslancev, da Grčija v trenutnih razmerah ne potrebuje več strogega varčevanja temveč strategijo za gospodarsko rast.

Grški premier Lukas Papademos je makedonskega kolega Nikolo Gruevskega pozval, naj državi ponovno oživita prizadevanja za rešitev spora glede imena Makedonije, ki traja že dve desetletji. Gruevskega je povabil na srečanje ob robu marčevskega vrha Evropske unije. Odnosi med Grčijo in Makedonijo so že od osamosvojitve nekdanje jugoslovanske republike napeti zaradi nerešenega vprašanja imena Makedonije, ki je tudi ime pokrajine na severu Grčije. Makedonija je bila leta 1993 sprejeta v Združene narode pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, vendar jo je več kot 120 držav priznalo pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija.

8.05

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je sinoči uradno potrdil, da se bo na aprilskih volitvah potegoval za svoj drugi predsedniški mandat. V Franciji bo prvi krog predsedniških volitev 22. aprila, zaenkrat pa raziskave javnega mnenja Sarkozyju ne kažejo najbolje. V prvem krogu bi namreč zanj glasovalo okoli 25 odstotkov volivcev, za njegovega glavnega protikandidata, socialista Francoisa Hollandea, pa 30 odstotkov. Sarkozyjevo uvrstitev v drugi krog bi utegnila ogroziti tudi Marine Le Pen iz skrajno desne Nacionalne fronte, ki jo zaenkrat podpira okoli 17 odstotkov volivcev.

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenile partnerstvo o trgovanju z ekološkimi proizvodi. Novo partnerstvo pomeni, da se bodo lahko od 1. junija letos proizvodi, ki so v Evropi ali v Združenih državah potrjeni kot ekološki, v obeh regijah prodajali kot ekološki proizvodi. Kot so pojasnili predstavniki Evropske komisije v Bruslju, odpravlja partnerstvo velike administrativne prepreke in podvojitve obveznosti, zlasti za male in srednje velike ekološke proizvajalce. Vsi proizvodi, ki se tržijo v okviru partnerstva, bodo odpremljeni z ekološkim izvoznim potrdilom, ki bo vsebovalo navedbe o izvoru in preverjanju proizvoda, zagotovilo, da ne vsebuje prepovedanih snovi in da niso bile uporabljene nedovoljene metode proizvodnje, ter potrdilo, da so pogoji partnerstva izpolnjeni.

Javnomnenjska raziskava Eurobarometra kaže, da imajo prebivalci Slovenije od vseh državljanov Evropske unije najbolj negativno mnenje glede koruptivnosti nacionalnih politikov, saj jih 83 odstotkov meni, da je korupcija med nacionalnimi politiki razširjena, medtem ko v povprečju za svoje politike tako misli 57 odstotkov Evropejcev. Tri četrtine Evropejcev sicer meni, da je korupcija resen problem v njihovi državi. Raziskava kaže tudi, da Evropejci menijo, da se je korupcija v njihovih državah v zadnjih treh letih povečala. Raziskava Eurobarometra je potekala septembra 2011 v 27 državah članicah Unije. V Sloveniji je bila opravljena na vzorcu 1024 pogovorov.

V Komisiji za preprečevanje korupcije sicer menijo, da rezultati raziskave dodatno potrjujejo, da je korupcija sistemski problem tako Slovenije kot Evrope in da v preteklosti ni bilo storjenega dovolj za njegovo priznanje in omejevanje.

9.05

Mobilne naprave bodo, po analizah omrežnega podjetja Cisco, še letos številčno presegle število ljudi. Do leta 2016 naj bi bilo, po predvidevanjih analize, po svetu povezanih 10 trilijonov mobilnih naprav. Omrežja bodo vsako leto prenesla 130 eksabajtov, kar je ekvivalent 33 trilijonom polnih DVD ploščkov. Leta 2011 je mobilni podatkovni promet sicer za osemkrat presegel promet iz leta 2000.

Evropska komisija je predstavila načrt, s katerim bo Evropska Unija preobrnila svoje padanje v rabi tako imenovanega visoko zmogljivega računalništva. V okviru tega načrta naj bi Unija podvojila svoje naložbe v visoko zmogljivo računalništvo s 630 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. Tako bo postala dom računalnikom, ki lahko izvajajo trilijon operacij na sekundo, in sicer še pred letom 2020. Polovico predvidenih sredstev imajo namen porabiti za razvoj in usposabljanje ter za nove centre odličnosti, s čimer naj bi ustvarili na tisoče novih delovnih mest. Najmočnejša super računalnika v Evropi sta trenutno sicer Curie v Franciji in Hermes v Nemčiji.

Srbi so se na referendumu, ki je v torek in sredo potekal v več občinah na severu Kosova, večinsko izrekli, da ne priznavajo institucij kosovske države. Po podatkih volilne komisije je 99,47 odstotka volivcev, ki so se udeležili referenduma, nikalno odgovorilo na vprašanje, ali priznavajo kosovske institucije. Referenduma se je udeležilo 75 odstotkov od nekaj več kot 35.000 volilnih upravičencev. Kosovski parlament v Prištini je sicer v sredo zvečer sprejel resolucijo, s katero je referendum v štirih občinah razglasil za nezakonit in neustaven. Kot piše v resoluciji, referendum nima nobenega pravnega in političnega učinka in je zato neveljaven.

10.05

Aktivisti 15o pozivajo k novem protestu proti sprejetju sporazuma proti ponarejanju – ACTA. Kot pišejo v sporočilu za javnost, agenti velikih korporacij in privatnih interesov nadaljujejo z vsiljevanjem sovražnega sporazuma. Poziv prihaja ob javni razpravi o ACTI, ki bo potekala ta petek v Parlamentu Republike Slovenije. Pri 15o sicer opozarjajo, da se lahko zgodi, da bo razprava, kljub vseevropskemu ogorčenju in protestom, navadna farsa. Zato pozivajo javnost, da se udeleži protesta v petek ob 15.00 na Kongresnem trgu.

Na letališču v Frankfurtu je za popoldne napovedana sedemurna stavka kontrolorjev letenja. Na tretjem največjem evropskem letališču je zato pričakovati prometni kaos. Člani sindikata kontrolorjev letenja zahtevajo višje plače in krajši delovni čas, za stavko pa so se odločili, ker jim ni uspelo doseči dogovora z upraviteljem frankfurtskega letališča, družbo Fraport. Pričakovati je, da bo stavka ohromila promet na največjem nemškem letališču. V času stavke ima sicer Adria Airways predvidena dva poleta iz Ljubljane v Frankfurt in dva iz Frankfurta v Ljubljano.

Ameriški kongres je po tednih negotovosti dosegel okvirni dogovor o podaljšanju znižanja davka na izplačane plače. Znižanje davka na plače bo tako podaljšano do konca leta 2012. Po pričakovanjih bosta oba domova kongresa potrdila podaljšanje do konca tedna, kar bo vplivalo na 160 milijonov delavcev. Ti naj bi z dogovorom pridobili 40 dolarjev na vsaka dva meseca.

Generalna skupščina Združenih narodov bo zvečer predvidoma glasovala o novi resoluciji o Siriji, ki sta jo pripravila Savdska Arabija in Katar. Resolucija ostro obsoja nasilje s strani režima v Damasku in podpira predlog Arabske lige o skupni misiji Združenih narodov za nadzor razmer v Siriji. Do glasovanja o resoluciji, ki obsoja kršenje človekovih pravic s strani sirskih oblasti, sicer prihaja po neuspehu resolucije v varnostnem svetu Združenih narodov, ki sta jo zavrnili Rusija in Kitajska. Rusija naj bi po navedbah neimenovanih diplomatov predlagala določene spremembe resolucije, ki pa so jih arabske države zavrnile.