Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ANTI ACTA OFF (723 bralcev)
Četrtek, 16. 2. 2012
Boris V.



… Po napovedi referenduma o novi ustavi in parlamentarnih volitev v Siriji vladna ofenziva v mestih Deraa, Hama in Homs …
… Libija v primežu nekdaj herojskih milic ...
… Italijanska vlada namerava obdavčiti cerkvene nepremičnine …
… Domača vlada naj bi se nagibala k zamrznitvi ratifikacije sporazuma ACTA ..

OFF NAPOVEDNIK

Medtem ko se svet utaplja v bolj ali manj globalni finančni krizi, se bo na Dunaju zvečer odvil gala dogodek, posvečen ravno ljudem, ki so za krizo bodisi sokrivi bodisi so s krivci z njo povezani na tak ali drugačen način. Govorimo seveda o tradicionalnem opernem plesu, kjer bo sicer manj pozornosti posvečene plesu in več oblekam ter nakitu. Gre za vsakoletno đuskanje bogatih in bolj bogatih, ki medse kakopak privabijo tudi lokalno in globalno politično elito. Na plesu bo tako prisoten tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki si mora odpočiti od neljubega dogodka, ko so ga nedavno ob prihodu v Gazo Palestinci zaradi njegove pristranskosti do Izraela pričakali z metanjem čevljev in kamnov v njegov konvoj vozil.

Kaj takšnega se mu na Dunaju ne bo zgodilo, nerodno se je namreč bos vrteti po tistem vročem parketu. Med gosti, ki se preko rumenih medijev radi predstavljajo kot eminentni, se bodo sicer znašli tudi Zoran Janković, Roger Moore, polovica avstrijske vlade, predsednik Heinz Fischer in še in še. Da si boste lažje predstavljali, o kako elitnem dogodku govorimo, naj omenimo še, da bo posebna gostja tudi opevana igralka Brigitte Nielsen, znana po vlogah v kultnih filmih Red Sonja in Cobra.

Berete OFF Program Radia Študent, ki bi šel na tak dogodek izključno pod pogojem, da je alkohol izvrsten in ... zastonj!

OFF PROGRAM

Potem ko je sirski predsednik Bašar al Asad napovedal izvedbo referenduma o novi ustavi in volitve, so vladne sile napadle mesto Deraa, kjer se je pred letom dni začel upor proti al Asadovemu režimu. Prebivalci tega mesta na meji z Jordanijo poročajo o eksplozijah in streljanju v več delih mesta. Kljub temu naj bi se nadaljevali protesti, ki jih varuje tako imenovana Svobodna sirska vojska. O nasilju poročajo tudi iz mest Homs in Hama. V slednjem je po poročanju tamkajšnjih aktivistov umrlo v zadnjem dnevu in pol najmanj 5 ljudi, 50 jih je ranjenih. O dveh žrtvah poročajo tudi iz glavnega mesta Damask.

Predsednik al Asad je sicer predlagal izvedbo referenduma o novi ustavi 26. februarja. Po novi ustavi bi bilo vladanje predsednika omejeno na dva sedemletna mandata, uvedel pa bi se tudi večstrankarski sistem. Parlamentarne volitve bi bile nato izvedene v roku 90ih dni po sprejetju ustave. Nasprotniki režima so njegovo pobudo že zavrnili, češ da je al Asad zaradi nasilja nad protestniki že izgubil vso legitimnost in mora odstopiti. To zahtevo vključuje tudi resolucija, ki sta jo pripravila Savdijska Arabija in Katar in o kateri bo danes glasovala Generalna skupščina Združenih narodov. Glasovanje v Generalni skupščini, ki bo zgolj simbolnega pomena, je posledica ruskega in kitajskega veta na podobno resolucijo v Varnostnem svetu v začetku februarja. Rusija namreč nasprotuje od zunaj vsiljeni spremembi režima v Siriji, pri tem pa se sklicuje na mednarodno pravo, ki tega ne omogoča.

Kitajska je medtem napovedala, da bo v nemirno državo poslala posebnega odposlanca, ki naj bi pripomogel k mirni rešitvi krize. Namestnik zunanjega ministra Zhai Jun bo v Sirijo odpotoval jutri, za njegovo napotitev pa se je Kitajska odločila zaradi mednarodnih kritik zaradi njenega prej omenjenega veta na resolucijo Varnostnega sveta. Kitajska sicer začenja širšo diplomatsko akcijo v regiji. Nekdanji kitajski veleposlanik v Siriji bo tako obiskal Savdsko Arabijo in Katar, posebni kitajski odposlanec za Bližnji vzhod Wu Sike pa bo v nedeljo odpotoval na štiridnevni obisk Izraela, zasedenih palestinskih ozemelj in Jordanije.

Libija, ki sicer podpira sirsko opozicijo, se po prevratu sama sooča z vedno večjimi varnostnimi težavami. Organizacija Amnesty International tako opozarja na grožnjo, ki jo za varnost v državi in njeno stabilnost predstavljajo oborožene milice. Po podatkih Združenih narodov je bilo prejšnji mesec s strani milic zajetih okoli 8000 Gadafijevih podpornikov, organizacije za varstvo človekovih pravic pa pravijo, da je od septembra zaradi mučenja umrlo najmanj 12 ljudi, ki so jih zajele milice. Amnesty International opozarja, da nekatere skupine, ki so bile v boju z Gadafijem na strani upornikov, sedaj kršijo človekove pravice, ne da bi jih začasne oblasti kaznovale. Jutri sicer poteka prva obletnica vstaje proti nekdanjemu libijskemu vodji, Moamerju Gadafiju. O nevarnosti, ki jo predstavljajo milice, je za britanski BBC takole govoril Carsten Jugersen iz Amnesty International:

Ameriško brezpilotno letalo je na severozahodu Pakistana po poročanju pakistanskih varnostnih služb ubilo najmanj 5 domnevnih militantnežev. Rakete so zadele zgradbe v vasi Spalga blizu meje z Afganistanom. Prejšnji teden je brezpilotno letalo v isti vasi ubilo devet ljudi. Združene države so s pomočjo brezpilotnih letal v zadnjih letih ubile na stotine ljudi, Pakistan pa se protokolarno pritožuje nad kršenjem njegove suverenosti.

V Pakistanu se nahaja afganistanski predsednik Hamid Karzaj, kjer naj bi se govorilo o tem, kako vključiti talibane v mirovni proces. Karzaj se je že srečal s pakistanskim premierom Yousufom Razo Gilanijem. Afganistanski predsednik je v intervjuju za ameriški časnik Wall Street Journal izjavil, da sta s talibani v kontaktih tako ameriška kot afganistanska vlada, pakistansko sodelovanje v procesu pa bi le-tega olajšalo. V Pakistanu sicer pričakujejo tudi iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, s katerim naj bi tekla beseda predvsem o trgovini in preprečevanju trgovine z mamili, a opazovalci pričakujejo, da bo iranski predsednik obisk izkoristil za nabiranje podpore v sporu z Izraelom.

O Iranu in drugih temah pa iz Združenih držav ponovno naša ameriška poročevalka Lidija Poljaček:

Finančna kriza, v kateri se je znašla Italija, bo po žepu udarila tudi Cerkev. Italijanska vlada namreč načrtuje dodatno obdavčitev cerkvenih nepremičnin, ki niso namenjene zgolj bogoslužju. Tako bodo obdavčene tudi cerkvene šole, zdravstvene ustanove in različni domovi, tudi če se v njih deloma opravljajo bogoslužje ali nepridobitne dejavnosti. Doslej so bile namreč iz obdavčitve izvzete vse nepremičnine, v katerih so se izvajale humanitarne in druge socialne dejavnosti. Davčni inšpektorji bodo torej preverili, kolikšen del dejavnosti je dejansko namenjen nepridobitnim dejavnostim, vse ostalo pa bodo obdavčili. Agencija za prihodke ocenjuje, da bi lahko država od Cerkve tako letno pobrala 2 milijardi evrov davkov.

Po množičnih protestih proti trgovinskemu sporazumu proti ponarejanju - ACTA, ki so se v začetku februarja zgodili v Ljubljani in Mariboru, in splošnem javnem zgražanju zaradi tajnosti, v kateri so svetovne vlade k temu sporazumu pristopale, se zaradi pritiska javnosti zgodba sedaj odvija drugače, kot so si zamislili domači vladni zagovorniki ACTE. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je sporočil, da se vlada nagiba k zamrznitvi ratifikacije sporazuma. Ob tem naj spomnimo na Turkov zapis na lastnem blogu konec januarja, kjer je zapisal, da so argumenti tistih, ki ACTI nasprotujejo, citiramo: „gnili", konec citata. Turk je v času protestov proti ACTI protestnike tudi obtožil, da želijo zgolj brezplačno glasbo in filme, skrivajo pa se za človekovimi pravicami.

V parlamentu bo jutri potekala javna razprava o ACTI, ki jo gibanje 15. oktober pričakuje s skepso in pravi, da se lahko zgodi, da bo razprava, na kateri bo svoje argumente predstavila tudi Evropska komisija, navadna farsa. Gibanje opozarja, da želje domače in evropske politične elite po javni razpravi niso iskrene, temveč prej slepilni manever, ter poudarja, da je besedilo teksta v javnost prišlo šele tri leta po začetku pogajanj, in to proti volji zagovornikov sporazuma. Gibanje 15o ob tem poziva jutri na protest na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 15ih. O razlogih za nov protest in nasploh o razmišljanjih gibanja 15. oktober glede napovedane javne razprave nam je več povedal aktivist gibanja Andrej Kurnik:

Vlada se je odločila, da ne bo več finančno podpirala zimske univerzijade v Mariboru. Pristojni minister Žiga Turk je sporočil, da vlada ne bo podaljševala upanja in da naj bi bilo v obstoječi finančni situaciji v državi in Evropi neodgovorno vlagati nadaljnja javna sredstva v, kot se je izrazil Turk, tako slabo pripravljen projekt.



Komentarji
komentiraj >>