Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O LJUBEZNI IN POLETJU V ZGODBI DVE, by Matjaž Brulc (3207 bralcev)
Sreda, 28. 1. 2004



Se še spomnite zadnjega poletja, neznosne vročine? Se mogoče spomnite branja časnika Delo ob sparjenih vikendaških dopoldnevih, ko se niste ravno sončili kje na tujem priobalju?

Se še spomnite zadnjega poletja, neznosne vročine? Se mogoče spomnite branja časnika Delo ob sparjenih vikendaških dopoldnevih, ko se niste ravno sončili kje na tujem priobalju? Če pri zadnjem vprašanju odkimavate z glavo, je na dlani, da ste zaradi takšnih ali drugačnih poletnih razlogov v omenjenem časniku zgrešili sobotni venec prav tako poletnih zgodb. Ampak v resnici ni nič zamujenega, pred kratkim je namreč taista deveterica zgodb izšla še v mehko vezani, žepnoknjižni obliki pri Cankarjevi založbi.

Poletje v zgodbi II. je drugo nadaljevanje skupnega založniškega projekta naše največje časopisne hiše, ene naših največjih založb, ter sponzorskega pridatka naše največje družbe za mobilno telefonijo. Poleg nudenja dobrohotnih, čistokrvno literarnih užitkov, je eden izmed ciljev bralne priloge tudi popularizacija prozne besede ter razširjanje bralnih navad slovenskega življa, nemara pa gre na bolj praktični ravni tudi za dvigovanje časopisne naklade v sezoni novinarsko kislih kumaric. Glede na ugotovljeno bralno kulturo pri nas je tovrsten projekt vsekakor hvalevredno dejanje, pri čemer se mi kar tako zapiše, da bi verjetno konzumenti časnika Dela poleg vseh ostalih celoletnih prilog in priložnic, v zgodbi z odobravanjem prenesli tudi pomlad, jesen ali zimo.

Poletno branje je sinonim za branje na plaži, kjer naj bi po raziskavah libanonskih znanstvenikov bralci raje posegali po lahkotnejšem in zabavnejšem čtivu, saj konec koncev tudi plaža velja za lahkotnejši in zabavnejši kraj. No, tega vodila se vsekakor ni držal urednik bralne priloge, Zdravko Duša, ki je devetim poletnim sobotam namenil kaj resna, a nikakor duhamorna berila štirih domačih in petih tujih avtorjev. Gre za skrbno izbrana dela priznanih in uveljavljenih prozaistov, in temu primeren je seveda tudi rezultat. Poletje v zgodbi II. ni zgolj nabirek odlične kratke proze od tu in tam, skozi celotno poletje se vleče še precej vidna nit, ki je rdeča ravno toliko, kot je lahko ljubezen nepredvidljiva.

Med tri avtorje in eno avtorico, ki so bili izbrani iz domačih logov, se uvrščajo Jani Virk, Miha Mazzini, Drago Jančar in Sonja Porle. Tuje barve zastopajo s pomočjo prevajalcev že udomačena imena, med te pa žal ne štejemo Aleksandra Hemona, Bosanca, živečega v ZDA, ki zaenkrat še nima prevoda v našem jeziku. Ostali štirje neslovenci, ki pregrevajo slovenskega bralca, pa so: Čeh Michael Viewegh [mihael viveh], Bosanec Miljenko Jergovič, dunajsko navdahnjen Poljak Radek Knapp [radek knap], ter drugo žensko ime te zbirke, Škotinja Janice Galloway [dženis gelovej],

Naj bo dovoljena banalna opazka, da vseh devet zgodb najprej združujejo knjižne platnice. Pa ne le fizično, slednje namreč s svojimi devetimi fotografijami odlično povzamejo vsebino vsake izmed zgodb. Pisane tabletke so za zgodbo Janice Galloway [dženis gelovej]; njena junakinja na psihiatričnem oddelku išče tablete, ker jih je nekoč iz slepe ljubezni prenehala jemati. Meč na naslovnici je Jergovićev Asag, meč, ki leži v postelji ljubimcev in čez katerega se ne sme. Asag je naslov zgodbe o ljubezni in sovraštvu, v njej je zapisano, da je ime 'vzrok zla, krvi in vojne.' Ravno ime pa je tisto, kar spremeni Jančarjevo junakinjo, ki se na fotografiji zazira nekam v prazno, mogoče išče ime, ki ga je pridobila in izgubila zaradi ljubezni. Ljubimca pri Mazziniju nikoli ne govorita, razen ubornih petih vrstic ob dokončnem slovesu. Tisto, kar je ves čas med njima, je zid, opna, tenka kot linija ženskega hrbta na fotografiji. V Vieweghovi [vivehovi] zgodbi pripada osrednja vloga diamantu, ta je Jakubovo darilo ljubljeni Evi, medtem ko črne oči na krvavi, razpokani zemlji, asociirajo na zgodbo Sonje Porle, kjer spet srečujemo zaljubljene moške. Čebela na naslovnici je predstavnica čebel, ki jih iz ljubezni do domovine goji starec onkraj morja. Hemon čebele spreminja v metaforo naroda, tako kot se pri Virku ljubezen do igranja violine transformira v ljubezen do vsega, kar v življenju ostane. Potem pa ostanejo na naslovnici le še lutke in v knjigi satirična zgodba Radeka Knappa [radeka knapa], izpoved moškega, ki ocenjuje lepotice na lepotnem tekmovanju. Pri zadnji zgodbi se koncept rdeče niti, prav ste imeli – le-ta ni nič drugega kot gola ljubezen, malenkost zamaje, a ne podre, kajti moški je nekako srečno poročen in najbrž tudi ljubi svojo ženo.

Devet kratkih zgodb je devet mojstrskih vpogledov v intimo, devet opazovanj pojavnih oblik medčloveške ljubezni, neslutenih kombinacij možnega, zaradi katerih se v resnici vrti svet. Brez nepotrebne patetike in moraliziranja, se ob ljubezensko poletnih zgodbah hkrati izrisuje naš svet, ki je še daleč od idealnega. Poletje v zgodbi II. je tako precej več kot poletno branje, tako kot ljubezen je tudi knjiga primerna za vse letne čase, pa poletje gor ali dol.

Ob pripravi tega zapisa je v jebeno mrzli sobi zmrzoval Matjaž.


Komentarji
komentiraj >>

Re: O LJUBEZNI IN POLETJU V ZGODBI DVE, by Matjaž Brulc
petja [27/01/2004]

se mi zdi, fajn in zabavna...mogoče pa manjka kak primerjava, kaj o jeziku...
odgovori >>