OFF NAPOVEDNIK

Neuničljivi, močno obdarjeni, vsestranski magik ali uradno ruski predsednik vlade Vladimir Vladimirovič Putin je doumel, da je napočil čas, da se znova dokaže. Tako ruski javnosti kot celotnemu širnemu svetovnemu občestvu. Tokrat ni lovil jetijev po prostranih sibirskih gozdovih ali se ruval s sibirskimi medvedi, kar sicer zagotovo počne v prostem času, niso ga izstrelili v orbito ali ga poslali na novo odkriti planet, za kar lahko z gotovostjo trdimo, da bi bil eden od favoritov v konkurenci. Naj razočaramo, da mojster borilnih veščin sambe in juda prav tako ni nikogar premikastil. Ne, tokrat se je preizkusil v novi disciplini.

Po naprezanjih z vožnjo bolida formule 1 in pilotiranju reaktivnega letala se je skromno zadovoljil s spustom po bob stezi v Paramanovu, blizu Moskve, ki bo konec meseca gostila evropsko prvenstvo v bobu in sankanju. Za kako hrabrega predstavnika homo sapiensa gre v primeru Putina, bo dovolj, če povemo, da se sprva ni oziral na svarila trenerjev, da je bob proga izjemno nevarna ter je želel krmilo prevzeti kar v svoje roke. Fantazije o pilotiranju dvoseda je kasneje opustil in prepustil vožnjo izkušenemu ruskemu reprezentantu Alekseju Šadejevu.

Berete OFF program Radia Študent, ki Putinu predlaga par naslednjih preizkušenj ali destinacij. Zaporno celico z vsem tretmajem obveščevalcev KGB, ki spada zraven, sibirski gulag in za konec, temno stran meseca.

OFF PROGRAM

Petkov osrednji blok novic pričenjamo v Libiji, kjer na današnji dan obeležujejo prvo obletnico vstaje, ki je z vladajočega stola spodnesla dolgoletnega samodržca Moamerja Gadafija. 17. februarja se je zgodila prva večja demonstracija nasprotnikov Gadafija v Bengaziju, mestu, ki je kasneje postalo oporišče upornikov. A razlogov za pretirano veseljačenje v Libiji ni. Politični institucionalni vakuum in na stotine do zob nenadzorovanih oboroženih milic ne zbujajo občutka, da je Libija na poti stabilnosti, še manj demokratičnosti.

Selimo se v Jemen, kjer bodo kmalu potekale tako imenovane predsedniške volitve. Kljub podpisu predsednika Alija Abdulaha Saleha, da bo po 33ih letih 21. februarja nepreklicno odstopil, vse skupaj spominja na burlesko. Dve glavni politični stranki sta se namreč že zmenili, da bo naslednji predsednik trenutni podpredsednik Abdrabuh Mansur Hadi. O tem, kaj se trenutno dogaja po farsi z enim predsedniškim kandidatom za prehodno obdobje dveh let, smo govorili s Tino Zorman, ki že vrsto let prebiva v Jemnu in z možem vodita turistično agencijo.



V Jemnu, najrevnejši državi na Arabskem polotoku, se revščina in brezposelnost, ta je narasla že na 35 odstotkov, rapidno povečujeta. Po poročanju Sklada Združenih narodov za pomoč otrokom in UNICEF-a naj bi se Jemen bližal humanitarni katastrofi. Kronično podhranjenih naj bi bilo po njihovem poročilu že 6 milijonov otrok, kar znaša 50 odstotkov vseh. Zormanovo smo vprašali, ali Jemen ni že v humanitarni katastrofi.



Naj omenimo, da so Združene države Amerike v zadnjih petih letih Salehu namenile 300 milijonov dolarjev denarne nagrade za njegovo lojalnost in tako imenovani boj proti terorizmu, za katerega Zormanova pravi, da ga je bistveno manj kot se predstavlja. Saleh denar uporablja za zatiranje ljudstva. Zormanovo smo vprašali, kako Jemenci gledajo na Združene države, upoštevaje, da so samo v zadnjih dveh tednih z brezpilotnimi letalskimi napadi pobili več kot sto civilistov, in ali ravno to ne povzroča porast islamskega ekstremizma?



V Grčiji, zibelki demokracije, nad današnjo interpretacijo le-te oziroma njeno različico tehnokratske vladavine bi v primeru Grčije šlo njenim očetom na kozlanje, poteka neke vrste družbeni eksperiment - zategovali bomo, pa da vidimo, do kam bo šlo - je socialno stanje družbe na robu propada. Primanjkuje hrane, zaradi izjemno ostrih rezov v javne finance, 22-odstotnega znižanja minimalnih plač, pokojnin in socialnih transferjev pa vedno več staršev otroke prepušča ulici. Nekulturno obnašanje politikov posledično povzroča tudi nekulturen odnos do kulturne dediščine. Davi sta namreč oborožena neznanca oropala simbol nekdaj mogočne antične civilizacije. Iz muzeja antičnih olimpijskih iger v Olimpiji sta odnesla 50 primerkov neprecenljive vrednosti, kar je grškemu ministru za kulturo Pavlosu Gerulanosu dalo dovolj razlogov, da je ponudil svoj odstop.

Po odločitvi hannovrskega tožilstva, da se odvzame imuniteto nemškemu predsedniku Christianu Wulffu, je le-ta iz dvorca Bellevue sporočil, da odstopa s predsedniškega položaja. Zgodba se vleče od decembra lani, ko je v javnost pricurljalo, da je bil med letoma 2003 in 2008 izjemno dejaven in deležen številnih ugodnosti. Od smešno ugodnega zasebnega kredita za nakup hiše v višini 500 000 evrov do brezplačnega počitnikovanja na Floridi pri različnih podjetnikih, s katerimi je imel med drugim tudi poslovne stike, do lizingov za avtomobile in financiranja različnih lobističnih prireditev. Sicer je Wullf že takrat «kao« obžaloval napako in doplačal nazaj le razliko od 3000 evrov vrednega potovanja. Spodnjesaška zakonodaja namreč dovoljuje sprejem daril do 10 evrov.

Gibanje 15o je ob 11. uri poskusilo zasesti prostore predstavništva Evropske komisije v Ljubljani. Aktiviste je k poskusu zasedbe spodbudilo arogantno zagovarjanje spornega mednarodnega sporazuma ACTA. Pri gibanju so mnenja, da bi morebitna uveljavitev pomenila suspenz temeljnih pravic in svoboščin, privatno cenzuro in nadzor na internetu, monopole nad znanjem in poglabljanje neenakosti. Iz prostorov predstavništva so želeli narediti območje svobodne menjave, združevanja in izražanja – prostor, ki jim ga skušajo po njihovem mnenju z ACTO dokončno odvzeti, a so jim to preprečili policisti in zaklenjena vrata predstavništva. Govori aktivistka Asja:



Sveža vlada je sodeč po današnji javni predstavitvi mnenj o vsaj spornem mednarodnem trgovinskem sporazumu za tako imenovani boj proti ponarejanju – ACTA očitno prisluhnila številnim kritikam in se momentalno spametovala. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je v Državnem zboru povedal, da se je vlada odločila za čim prejšnjo zamrznitev procesa ratifikacije ACTE. Dejstvo ostaja, da gre pri tem sporazumu za vrsto nesporazumov in dvoumnih določil. Žerjav je še izrazil zanimanje za probleme, ki naj bi jih ta sporazum reševal, a tu trčita gospodarstvo in človekove pravice, med katerima je potrebno najti primerno ravnovesje.

Nasprotniki ACTE od tretje ure vnovič protestirajo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Teden dni po prvih protestih napovedi o zamrznitvi sporazuma vidijo kot začasni manever. Verjamejo, da agenti velikih korporacij in privatnih interesov ne počivajo in počasi prevzemajo javne institucije ter jih spreminjajo v podaljšano roko uničujočega pohlepa. S Kongresnega trga se nam v živo javlja aktivistka Asja.



Zgodba 26-letnega distrofika Danijela Spasojevića se je spet zapletla. Danes dopoldne bi po dogovoru moral zapustiti rehabilitacijski center Soča in se preseliti v negovalno bolnišnico v Ljubljani. Vendar se je ta selitev zgodila na neprimeren, če ne celo na zelo grob način. Njegovo zaupanje v to rešitev je omajal tudi včerajšnji ogled te bolnišnice, v kateri ljudje tudi umirajo. To ga je še dodatno vznemirilo. Danijel Spasojević:



In ga z rešilcem odpeljali v negovalno bolnišnico. Danijel je poklical tudi policijo. Ker stvari ni bilo mogoče drugače urediti, se je vrnil v rehabilitacijski center Soča. Upamo lahko samo, da bodo njegovo preselitev na ustrezno lokacijo opravili z večjim posluhom za hendikepiranega mladega človeka.

OFF sta pripravila Medard in Luka Počivalšek.