Ustava je najvišji splošni pravni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. Kljub temu jo je bilo že kar nekajkrat potrebno tudi nekoliko popraviti. Toda določbe, da naj bi domači demokratični režim spoštoval temeljne človekove pravice in svoboščine, se pravzaprav niso spreminjale. Kljub temu pa bo to nedeljo, 26. februarja, okrogla že 20. obletnica administrativnega zločina, ki pravzaprav sama po sebi potrjuje, da je Slovenija pač neustavna država
Ustava je najvišji splošni pravni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. Trenutno veljavno domačo Ustavo pa je Republika pridelala leta 1991. Kljub temu jo je bilo že kar nekajkrat potrebno tudi nekoliko po-frizirati oziroma popraviti. Jo nekako prilagoditi novemu duhu časa. Toda določbe, da naj bi domači demokratični režim spoštoval temeljne človekove pravice in svoboščine, se pravzaprav niso spreminjale. Kljub temu pa bo to nedeljo, 26. februarja, okrogla že 20. obletnica administrativnega zločina, ki pravzaprav sama po sebi potrjuje, da je Republika Slovenija pač neustavna država. Kajti v državah, v katerih dajo kaj na ustavno-pravni red in vladavino prava, se odločbe Ustavnega sodišča pač spoštujejo. Toda v domači državi, katere Ustavno sodišče je nazadnje aprila 2003 med drugim odločilo, da Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ni v skladu z ustavo, ker izbrisanim osebam ne priznava stalnega bivališča od dne izbrisa dalje, temu pač ni tako.
Kljub temu pa so se tudi v novi politični sestavi Državnega zbora takoj po približni razdelitvi korit zakonodajne in izvršne oblasti začeli pripravljati na ustavne spremembe. Ker je za spremembe sicer potrebna kar dvotretjinska večina vseh 90 poslancev državnega zbora, torej tudi sodelovanje opozicije, bodo gladko skozi šle predvsem bolj tehnično-operativne in zgolj populistične zadeve. Kljub temu se je že prejšnji teden na prvi seji s prvimi predlogi za spremembo ustave začela ukvarjati Ustavna komisija Državnega zbora. Pohiteli so v največji vladni stranki SDS, iz katere bi si naj želeli ustavnih sprememb, s katerimi naj bi, ker smo do nove, druge vlade Janeza Janše prišli kar po zaenkrat še veljavnih ustavnih določilih, očitno skrajšali postopek oblikovanja vseh naslednjih vlad.
Trenutna sestava državnozborskih strank naj bi se sicer že poenotila, da se Ustava domače neustavne republike spremeni oziroma dopolni s tako imenovanim zlatim pravilom. Po novem naj bi bilo v Ustavi, v kateri že sedaj piše, da naj bi ta država spoštovala temeljne človekove pravice in svoboščine ter razsodbe lastnega Ustavnega sodišča, črno na belem zapisana tudi zgornja meja javnega dolga države. Profesor Jože Mencinger sicer meni, da gre za nesmiselno in škodljivo spremembo. In da delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu - BDP sploh ne kaže dejanskega bremena dolga, ki ga določajo njegove značilnosti, spreminja pa se z obrestno mero in gospodarsko rastjo, ki ju država ne more kontrolirati. Profesor Mencinger tako trdi, da bi zapis dolga v ustavo odpravil delovanje avtomatičnega stabilizatorja in izničil preostanke gospodarske politike, ki jo omejuje že zdajšnja ureditev.
Kljub temu pa strumna, a nemara že vnaprej na propad obsojena ustavna sprememba, o kateri so se kot prvi uspele zediniti trenutne državnozborske stranke, seveda ni zrasla na domačem političnem zelniku. Gre pač za vseevropski dogovor o medvladni pogodbi o fiskalnem pravilu za krepitev proračunske discipline, ki jo bo podpisalo 25 članic, med njimi tudi mi podpisujemo, kar vsi drugi Slovenija, ponovno pa ne tudi Velika Britanija in Češka. Že tako kritičen pravnik Andraž Teršek potrjuje, da zapis zlatega pravila v ustavo, državljanom pač ne prinaša nobenih otipljivih koristi, in da poustvarjanja vtisa, da se s takšnimi dopolnitvami ustave rešujejo pomembni družbeni problemi, očitno postaja dnevna strategija organiziranega populizma evropske politike.
Toda, da je tudi domači političen razred brez kake omembe vredne izjeme dovzeten za populizem, smo vedeli že prej. Prav tako je v slovenskem političnem prostoru že zdavnaj domače tudi Churchillovo načelo, da če ne veš, kaj bi, ustanoviš komisijo. Tudi Ustavna komisija Državnega zbora bo najprej ustanovila strokovno komisijo, ki bo pripravila gradivo za vsebinsko razpravo. Ampak od načrtovanih ustavnih sprememb si posamezne stranke vendarle obetajo tudi nekatere konkretne in otipljive koristi. Zato tako kot Nova Slovenija, opletajo tudi s posameznimi predlogi, ki so že vnaprej obsojeni na neuspeh. Tako iz povratnice v poslanske klopi, Nove Slovenije, med drugim predlagajo, da bi predsednika države izvolili kar v državnem zboru, da se ukine državni svet, da sodnike nadzira s pomočjo poskusnega mandata in da se v ustavo zapiše že do neplodnih državljanov povsem diskriminatorno določilo, da država posebej varuje velike družine.
Do sedaj se je sicer v Državnem zboru dvotretjinsko politično večino za ustavne spremembe iskalo predvsem zaradi priključitve Evropski Uniji in zvezi NATO ter posameznih zakonodajnih rešitev povezanih z volilnim in referendumskim odločanjem. Tudi tokrat, ob 20. obletnici izbrisa, dokaza, kako zelo neustavna republika je domača država, pa se na prvi pogled domnevno vse vrti okoli tehnično-operativnih zadev, saj ideološki in zgolj lastni volilni bazi namenjeni predlogi, kot je tudi predlog SLS, da bi lahko za mandat v DZ kandidirali tudi predstavniki zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu, nimajo nikakršnih možnosti za ustavno podporo.
Toda tako kot ob izbrisu 25671 državljanov drugih republik bivše SFRJ iz registra stalnih prebivalcev 26. februarja 1992 je tudi tu vrag v malenkostih. SDS tako pač ne predlaga samo racionalizacije in skrajšanja postopka za imenovanje naslednikov trenutne, druge vlade Janeza Janše. Novemu duhu časa ustrezno, bi bilo po mnenju SDS prilagoditi oziroma popraviti še nekatera druga določila ustave. Tako v SDS predlagajo tudi to, da bi se predsedniku vlade, torej tudi Janezu Janši v tem mandatu, omogočilo, da sam razrešuje ministre in imenuje nove, a z omejitvijo do največ tretjine na posamezno mandatno obdobje. To prevedeno v številke glede na že racionalizirano vlado pomeni, da bi lahko Janša sam zamenjal štiri ministre. Odprava določila, po katerem je potrebno podporo za imenovanje vsakega posameznega ministra iskati v državnem zboru, pa bi po mnenju SDS predlagateljev te ustavne spremembe pripomogla predvsem k še večji avtoriteti predsednika vlade.
Če mu že kaj manjka, pa Janezu Janši res ne manjka prav avtoritete in doslednosti avtoritarnega vodenja, ki naj bi krasila tudi politično vodstvo ob samem spočetju te države in ki je poskrbela za administrativni zločin izbrisa, katerega 20. obletnice se lahko sramujemo v tej neustavni državi prihodnjo nedeljo. Toda tako to gre. Vladavino reda in prava ter spoštovanje Ustave na danes ponovno sončno stran Alp, bo z dokončno obsodbo v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji menda še to leto povrnil šele Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z načrtovanimi ustavnimi spremembami v tej neustavni državi v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>