Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
LOČEN KROFF (612 bralcev)
Petek, 24. 2. 2012
Urh



... sedem ameriških zveznih držav vložilo tožbo proti zvezni vladi zaradi določila v zakonu o reformi zdravstvenega sistema ...
... italijani bodo namesto tri leta po novem na ločitev čakali le eno leto ...
... v Zagrebu se je nadaljevalo sojenje bivšemu hrvaškem premieru Ivu Sanaderju ...
... predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič sta se na delovnem sestanku pogovarjala o prioritetah na področju sodstva ...

Sedem ameriških zveznih držav je vložilo tožbo proti zvezni vladi zaradi določila v zakonu o reformi zdravstvenega sistema, ki daje ženskam pravico do brezplačne kontracepcije. Pravosodne ministre Nebraske, Floride, Michigana, Ohia, Oklahome, Južne Karoline in Teksasa moti to, da so tega deležne tudi ženske, ki delajo v verskih organizacijah. Republikanski pravosodni ministri omenjenih zveznih držav, ki so se jim pridružile še tri katoliške organizacije, trdijo, da gre pri zakonskem določilu za jasno kršitev ustavne zaščite verskih svoboščin. Pravosodni minister Nebraske Jon Bruning je tako posplošeno sporočil, da zdravstvena reforma sili milijone Američanov v izbiro med verskim prepričanjem in zveznim zakonom. Kot je poudaril, ne bodo le mirno opazovali, kako zvezna vlada krši ustavne pravice, ki bi jih morala ščititi.

Italijani bodo namesto tri leta po novem na ločitev čakali le eno leto. Parlamentarna komisija za pravosodje je namreč potrdila zakon o skrajšanju ločitvenega postopka, za kar so si liberalnejši italijanski poslanci neuspešno prizadevali že od leta 2003. Zakon, ki predvideva dvoletni ločitveni postopek, če imata zakonca mladoletne otroke, morajo sicer potrditi še v poslanski zbornici in senatu, kjer pa bi se lahko zataknilo zaradi razdeljenosti znotraj Ljudstva svobode. Po besedah poslanca stranke Ljudstva svobode Maurizia Lupija skrajšani ločitveni postopek ne predstavlja civilizacijske norme ampak paradoks, saj na eni strani ustava družino na podlagi zakona postavlja kot pomembno normo, parlament pa zdaj skuša pogodbo o zakonski zvezi spremeniti v odpadni papir. Skrajšanju ločitvenega postopka močno nasprotujejo tudi v Severni ligi in v Radikalni stranki, medtem ko manj nenaklonjenosti v Demokrščanski uniji daje upanje, da bo zakon potrjen.

V Zagrebu se je nadaljevalo sojenje bivšemu hrvaškem premieru Ivu Sanaderju v primeru domnevne podkupnine za prepustitev upravljavskih pravic v energetski družbi Ina madžarski naftni družbi Mol. Direktorica hrvaške agencije za varstvo konkurence Olgica Spevec je potrdila, da jo je Sanader klical pred odločitvijo agencije o Molu. Po poročanju hrvaških medijev je Spevčeva preiskovalcem povedala, da je Sanader pritiskal nanjo, da bi Molu zagotovil večji vpliv v Ini. Kot je pojasnila, jo je takratni premier pred odločitvijo agencije o spremembi upravljavskih pravic v Ini opozoril, da gre za posel, ki je pomemben za Hrvaško.

Spevčeva je potrdila, da jo je Sanader po odločitvi agencije povabil na pogovor na vlado, da bi pojasnila, zakaj je agencija pogojevala prepustitev upravljavskih pravic v Ini s prodajo bencinskih črpalk Crobenza, ki so bile v lasti hrvaške družbe. Poleg tega je dejala, da je agencija pisno opozorila vlado na dejstvo, da bo v nadzornem odboru Ine pet predstavnikov Mola ter trije predstavniki hrvaške vlade in predstavnik zaposlenih, potem ko je Mol že imel večino v upravnem odboru Ine.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič sta se na delovnem sestanku pogovarjala o prioritetah na področju sodstva. Masleša je ocenil, da se sodstvo v Sloveniji še ni v zadostni meri vzpostavilo kot samostojna veja oblasti, so po srečanju sporočili s pravosodnega ministrstva. Sestanek med Maslešo in Pličaničem je bil namenjen predvsem določitvi prioritet na področju sodstva in sodelovanja med obema vejama oblasti. Masleša je poudaril, da se sodstvo zaveda lastnih slabosti in jih sistematično odpravlja, ne more pa prevzeti odgovornosti za reševanje vprašanj v pristojnosti drugih. Opozoril je tudi na lahkost napadov na sodstvo, ki prepogosto izhaja iz neresničnih ali nerazumljenih razlogov.



Komentarji
komentiraj >>