Slovensko visoko šolstvo je bilo nazadnje temeljito prenovljeno sredi devetdesetih let, po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu leta 1993. Bolonjski proces prinaša korenite spremembe, ki jih bo udejanjil ponovno spremenjeni in dopolnjeni Zakon o visokem šolstvu. Pomembnosti bližajočih se sprememb se zavedajo tudi na Študentski organizaciji Slovenije, kjer so včeraj začeli z nacionalno akcijo osveščanja. O tem se je s članom odbora predsedstva ŠOS za visokošolsko problematiko, Stankom Faturjem, pogovarjala Lucija Grilec.
Slovensko visoko šolstvo je bilo nazadnje temeljito prenovljeno sredi devetdesetih let, po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu leta 1993. Temeljna načela zakona so bila: avtonomija univerz in drugih visokošolskih zavodov, javnost in odgovornost njihovega delovanja, pravica do izbire študija pod enakimi pogoji, povezanost raziskovalne in pedagoške dejavnosti ter možnost za ustanavljanje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov.
Kmalu so na pobudo več sto visokošolskih učiteljev ter študentskih predstavnikov sledile spremembe. Predlog za spremembo Zakona o visokem šolstvu je vseboval predvsem določbe o novi ureditvi organov univerze oziroma visokošolskih zavodov, še zlasti so bili pomembni predlogi o ponovni uvedbi študentskih predstavnikov v akademske organe oziroma o enakopravni zastopanosti tudi mlajših visokošolskih učiteljev v njih. Zakonska novela je začela veljati 1. januarja 2000.
Malo pred tem dogodkom in štiri mesece po podpisu Bolonjske deklaracije je Državni zbor oktobra 1999 prvič obravnaval predlog nacionalnega programa visokega šolstva in ga po dolgotrajnih postopkih dokončno sprejel februarja 2002. Pri njegovi pripravi so bile upoštevane tudi spremembe in dopolnitve iz novele Zakona o visokem šolstvu, v predlogu so že opazna tudi priporočila iz Bolonjske deklaracije.
Ob tem je bila posebna pozornost namenjena trajanju dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, osipu in možnosti za hitrejše dokončanje študija. V tako imenovanem sodobnem svetu je namreč opazno skrajševanje dodiplomskega študija in spodbujanje k vpisu v podiplomski študij. Trajanje dodiplomskega študija v Sloveniji v mednarodnih primerjavah na zgornjem robu, zato je nadaljnje podaljševanje nedopustno. Zadnja redakcija Nacionalnega programa visokega šolstva v Sloveniji je bila izpopolnjena z najnovejšimi priporočili, povezanimi z razvojem visokega šolstva, predvsem v skladu s priporočili Bolonjske deklaracije.
Bolonjski proces prinaša korenite spremembe, ki jih bo udejanjil spremenjeni in dopolnjeni Zakon o visokem šolstvu. Novosti bodo v temeljih spremenile visokošolsko izobraževanje. Če spremembe ne bodo dobro premišljene, bi utegnile imeti več slabih kot dobrih posledic. Ni namreč vse kar je dobro za Evropo, dobro tudi za nas.
Pomembnosti bližajočih se sprememb se zavedajo tudi na Študentski organizaciji Slovenije. Včeraj so začeli z nacionalno akcijo osveščanja študentov o bližajoči se reformi slovenskega visokega šolstva.
Več o tem v pogovoru s članom odbora predsedstva ŠOS za visokošolsko problematiko, Stankom Faturjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Grilec.
///////////////////////////////////////////////////////////
MD /36 (3:08)
Vtoč.:V bistvu ne bomo samo osveščal...
Iztoč.: ...sam tiskanja plakatov, ne.
//////////////////////////////////////////////////////////////
///////////////////////////////////////////////////////////
MD /37 (3:50)
Vtoč.: Kam bodo šli vsi ti plakati...
Iztoč.: ...z vašimi akcijami. - OK, hvala. Čau, čau.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Če torej želite zastaviti vprašanje ministru ali zgolj izraziti svoje mnenje oziroma prebrati mnenja drugih, spremljajte spletno stran www.reformazdaj.org.
Podoben spletni forum na temo bolonjskega procesa pa so si že pred časom zamislili tudi na šolskem ministrstvu, na naslovu:
http://forumi.arnes.si/mszs/. Še najbolj bo zanimivo primerjati komentarje v obeh klepetalnicah. Tista na strani šolskega ministrstva je namreč namenjena predvsem visokošolskim učiteljem.
Komentarji
komentiraj >>