7.05

Na tako imenovanem spletnem žvižgaču Wikileaks so pričeli z objavljanjem več kot 5 milijonov mailov v Texasu baziranega privatnega obveščevalnega podjetja Stratfor. Gre za izplen digitalne korespondence podjetja med leti 2004 in 2011, ki po napovedih Wikileaks razkrivajo njegovo notranje delovanje – od davčnih utaj, izkoriščanja z vohunjenjem pridobljenih informacij iz sveta biznisa za svoje investicije in vohunjenja za aktivisti po naročilu megakorporacij kot so recimo Coca-cola in Bhopal's Dow Chemical Company.

Tako naj bi Coca-cola pred zimskimi Olimpijskimi igrami v Vancouvru leta 2010 v strahu pred protesti, ki bi očrnili janvno podobo korporacije, naročila vohunjenje za lokalnimi aktivisti skupine PETA, People for Ethical Treatment of Animals, pa tudi aktivisti skupine ELF, Environmental Liberation Front in anarhističnimi skupinami. Coca-cola in Pepsi Cola sta namreč pred tem namreč financirali raziskovanje okuševalnih poti z vivisekcijo šimpanzov in podgan. Obveščevalna agencija Stratfor ima sicer naročnike tako med investicijskimi podjetji in akademskimi institucijami, kot tudi megakoropracijskimi multinacionalkami.

Med letošnjimi 231-imi nominiranci za Nobelovo nagrado za mir so se med drugim znašli bivši predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton, bivša ukrajinska premierka Julija Timošenko in Bradley Manning, ki je obtožen posredovanja zaupnih državnih podatkov spletni strani Wilileaks. Manning je bil sicer kot vojak ameriške vojske leta 2010 aretiran v Iraku, otožen pa je največjega posredovanja zaupnih državnih podatkov v zgodovini Združenih držav Amerike – in sicer več kot 250.000 diplomatskih depeš ter 400.000 vojaških poročil iz Iraka in 90.000 vojaških poročil iz Afganistana. Na 22 obtožb dolgi obtožnici se v točki pomoči sovražniku sooča z možnostjo smrtne kazni.

Na včerajšnji prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta na Brdu pri Kranju, kjer so predstavniki vlade predstavili širšo makroekonomsko in javnofinančno sliko o stanju v Sloveniji in mednarodnem okolju, so se na predlog premiera Janeza Janše dogovorili, da delodajalci in sindikati v tednu dni podajo pripombe na vladna izhodišča za nov socialni sporazum. Premier Janša je v svojem zaključnem govoru med drugim poudaril, da resne strukturne prilagoditve razmeram brez zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju niso mogoče.

8.05

Kaj je staro, počasno in globoko zadolženo? Če ste na uganko odgovorili z 'Evropa', imate prav, če pa z 'Japonska', potem imate še bolj prav, so zapisali pri časniku the Atlantic. Tako Evropo kot Japonsko namreč težijo isti problemi; starajoče se prebivalstvo, šibka ekonoska rast in naraščajoči javni dolg. Pri tem pa ta v primeru Japonske znaša kar 230 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar predstavlja dolg, enkrat višji od italijanskega. In če se toliko govori o problematičnem javnem dolgu Italije, zakaj je govor o Japonskem toliko manj običajen? In zakaj si Japonska še vedno lahko sposoja z veliko nižjo obrestno mero kot Italija?

Pri Atlanticu na vprašanje odgovarjajo takole: prvič, tisk italijanskega denarja je odvisen od Evropske centralne banke, Japonska pa nadzira tisk jena z nacionalno centralno banko. In drugič, upniki večine japonskega javnega dolga so japonske banke in zavarovalnice, ta dolg pa lahko država učinkoviteje regulira z obveznicami. Vendar pa naj bi se tudi ta struktura dolga po lanskoletnem uničujočem tsunamiju, zaradi večje energetske odvisnosti države od tujih virov, vse bolj spreminjala.

Pri dnevniku New York Daily News so poročali o tem, da je pravni sistem v Bronxu tako zavrt, da ljudje presedijo v zaporih tudi po več kot pet let, preden sploh pride do sojenja. Odvetnik Harvey Slovis je ob tem poudaril, da do tega ne prihaja nikjer drugje v zvezni državi New York. Statistika pravi, da se je recimo povprečni čas za sodno razrešitev primera uboja v Bronxu od leta 2008 do leta 2011 zvišal iz 733 na 988 dni. Razlog za tako dolgo sodno reševanje primerov v temu New yorškemu okrožju pa ni v disproporcionalno visokem številu sodnih primerov ali pa kaznivih dejanj. Zapleti naj bi se začeli pojavljati po letu 2004, ko je prišlo do združitve Kazenskega sodišča v Bronxu s tamkajšnjim Vrhovnim sodiščem.

V napadu na avtobus v goratem delu severnega Pakistana, točneje na območju Kohistan, je bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij ubitih najmanj 18 ljudi, osem pa je ranjenih. Avtobus je bil na poti iz mesta Ravalpindi v mesto Gilgit, na območju, kjer se je zgodil napad, pa naj islamistične skupine do zdaj ne bi bile dejavne.

9.05

V ameriški zvezni državi Virginia na mesto senatorja kandidira tudi maček po imenu Hank. V nekakšnem hommage-u internetni memovski kulturi in ameriški tradiciji političnega trollanja – pomislimo samo na vselej brilijantnega Vermin Suprema – se je vsesplošna internetna religija v izjemnost mačje vrste preselila tudi na Virgini-jske volitve v senat Združenih držav Amerike. Hank ima sicer svojo spletno stran, facebook stran in twitter račun. V inspiracijskem oglasu za Hankovo kandidaturo pa lahko ob govoru o ameriških idealih slišimo naslednje besede: »We need a politician who embodies these ideals and will work to make sure America stays the greatest land of all. Vote Hank!, for U.S. senate.«

Založniško podjetje Elsevier, ki trguje z znanstvenimi akademskimi teksti je v odgovoru na bojkot s strani akademikov, ki zavračajo objavljanje v publikacijah s katerimi trguje Elsevier, umaknilo svojo podporo spornemu Research Works Act, ki gre, poenostavljeno rečeno, v smer privatizacije rezultatov javno financiranih znanstvenih raziskav znotraj Združenih držav Amerike.

Bojkot Elsevierja je sledil zaprtju do zdaj domnevno največje, gotovo pa najbolj uporabljane in urejene internetne knjižnice do zdaj, in sicer library.nu. Stran je namreč po dobljeni tožbi zaradi piratskih vsebin s strani združenih založnikov, med katerimi je bila tudi znanstveno založniška megakorporacija Elsevier, pred kakšnima dvema tednoma nehala obratovati. Na spletni strani založbe Elsevier so v svoj zagovor med drugim zapisali, da si je podjetje od nekdaj prizadevalo za poceni ali zastonj javni dostop do znanja z različnimi sredstvi. Omenimo samo, da je po javno objavljenih podatkih koropracija v letu 2011 obrnila 2 milijardi funtov, s kar 724 milijoni funtov profita.

V Bruslju bo danes zasedanje članic Evropske Unije, na katerem se pričakuje, da bo Srbija dobila status kandidatke za vstop v Unijo. Pričakovan status Srbije pa naj bi bil predvidoma dokončno potrjen s strani voditeljev Evropske Unije na zasedanju v četrtek in petek.

10.05

Južna Koreja je sprejela resolucijo, v kateri od Kitajske zahteva zaustavitev repatriacije severnokorejskih beguncev. Ob tem je država pozvala Združene narode, naj izvajajo pritisk na Peking za upoštevanje mednarodnega prava. Resolucija sledi vrsti protestov, ki so se v Južni Koreji odvili po nedavni deportaciji 30-ih državljanov Severne Koreje iz Kitajske nazaj v njihovo matično državo. Ocenjuje se sicer, da je od leta 1950 na Kitajsko prebežalo okoli 20.000 državljanov Severne Koreje, Kitajska pa te obravnava kot nezakonite ekonomske migrante, ki jih je potrebno vrniti v državo, iz katere so pribežali.

Po navedbah izraelske vojske so njene sile v noči na torek med patruljiranjem na meji z Egiptom odkrila skupino moških, ki so čez Sinajsko puščavo nezakonito vstopali v Izraelsko ozemlje, v streljanju pa so izraelski vojaki ubili enega od osumljencev nezakonitega prestopa meje. Izrael sicer na meji z Egiptom gradi varnostno ograjo, ki naj bi po njihovem preprečevala vstop islamskih skrajnežev in ilegalnih priseljencev iz Afrike v Izrael, gradnjo ograje, na kateri bodo montirani tudi detektorji gibanja pa naj bi predvidoma končali konec tega leta.

Po poročanju italijanske obalne straže je včeraj zvečer italijansko turistično ladjo Costa Allegro, ki so ji zaradi požara v ponedeljek nedaleč od Sejšelov v Indijskem oceanu odpovedali motorji, že dosegla francoska ribiška ladja in potnikom pripeljala vodo in hrano. 636 potnikov ladje, večinoma turistov iz evropskih držav, zdaj čaka na evakuacijo.

Takoj po polnoči po lokalnem času se je v Londonu začela policijska akcija prisilnega odstranjevanja štorišča londonskega gibanja 'Okupiraj' oziroma 15. Oktober, ki se je nahajalo ob katedrali svetega Pavla. Akcija je sledila zavrnitvi pritožbe gibanja na londonsko Visoko sodišče na odločitev, ki je dala prosto pot odstranitvi šotorišča in protestnikov s trga ob omenjeni katedrali. Londonska mestna vlada je ob tem cinično sporočila, da obžaluje, da je do odstranitve moralo priti prislino. V sicer večinoma mirnem odstranjevanju urbanega šotorišča, ki je bilo v protest globalnemu kapitalizmu v skladu z globalno akcijo postavljeno 15. oktobra lani, je bilo aretiranih 20 ljudi.

Na jutranji šetnji po Britoffu je bil Goran Bečirevič.