Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BRITOFF PUTINOVIH NASPROTNIKOV (700 bralcev)
Ponedeljek, 5. 3. 2012
Boris V.



… Evropska komisija dodeljuje 26 evrov revnim Evropejcem …
… Putinova zmaga prepričljiva, pa je tudi legitimna? ...
… danes pogovori o spremembi ustave …
… nekdanji islandski premier pred sodišče zaradi slabega soočanja s krizo leta 2008 …
… Srbi na Kosovu praznujejo Putinovo zmago …
… Nekakšne revizije zakonitosti obsodb v Rusiji – tudi tiste Hodorkovskega …
… Ob enajstih sindikalna manifestacija pred grškim veleposlaništvom v Ljubljani …

ob 7:05

Evropska komisija se je odločila sredstva za pomoč najbolj ogroženim državljanom članic unije letos povečati na 500 milijonov evrov. Pomoč naj bi prejelo okoli 19 milijonov ljudi v 20ih članicah, kar znaša dobrih 26 evrov na posameznika za celo leto, to pa je evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ciolos označil za pomembno sporočilo solidarnosti v, kot se je izrazil, teh težkih časih. Slovenija je iz tega sklada lani prejela dobrih pol milijona evrov, letos pa naj bi prejela štirikrat več.

Ta ukrep pa ni dvignil priljubljenosti komisije pri madžarskem premierju Viktorju Orbanu. V intervjuju za Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung je Orban dejal, da Evropski komisiji primanjkuje demokratične legitimnosti. Orban se je sicer nanašal na način izbire tega organa in opozoril, da je bila madžarska vlada izvoljena, Evropski parlament tudi, vprašal pa je, kdo je izvolil komisijo. To je bil seveda odziv madžarskega predsednika vlade na februarski predlog komisije, da se zamrzne skoraj pol milijarde evrov kohezijskih sredstev za Madžarsko. Razlog za ta ukrep je sicer nezadovoljstvo komisije z ukrepanjem madžarske vlade za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Orban je ob tem madžarsko levico iz tujine obtožil, da vodi napad na njegovo vlado.

Vladimir Putin je po štirih letih sedenja na stolu premiera na včerajšnjih predsedniških volitvah osvojil svoj tretji mandat na mestu ruskega predsednika. Prejel naj bi okoli 64 odstotkov glasov. Opozicijske skupine so sicer poročale o masovnih volilnih kršitvah, precej ljudi naj bi tako glasovalo več kot enkrat, za danes pa opozicija poziva k množičnim protestom v središču Moskve. Putin je že včeraj nagovoril množico svojih podpornikov, svoj zahvalni govor pa je zaključil z besedami: „Slava Rusiji!"

ob 8:05

Izraelski zunanji minister, skrajni desničar, Avigdor Lieberman je izjavil, da se bo Izrael sam odločil o morebitnem vojaškem napadu na Iran, čeprav se o tem pogovarjajo tudi z Združenimi državami Amerike. Lieberman je izkoristil tudi nasilje v Siriji in vprašal, koliko so vredne tuje obljube o zagotavljanju izraelske varnosti, če mednarodna skupnost ni uspela zaustaviti nasilja v tej sosednji državi. V Washingtonu se medtem nahaja izraelski predsednik Šimon Peres, ki je na redni letni konferenci AIPAC-a, ameriškega vplivnega proizraelskega lobija, Iran označil za krut, zloben in moralno pokvarjen režim.

Na isti konferenci je ameriški predsednik Barack Obama izjavil, da je ameriška zaveza Izraelu trajna, ne glede na to, kdo je predsednik. Kljub povečani vojaški in siceršnji pomoči Združenih držav Izraelu v zadnjih letih, je Obama večkrat tarča napadov in očitkov, da celo izdaja Izrael. Glede Irana je Obama dejal, da je ta država osamljena, še vedno pa naj bi verjel v diplomacijo, podprto s sankcijami. Ameriški predsednik se bo danes srečal tudi z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, spomladi pa bo Peresu podelil najvišje civilno odlikovanje, predsedniško medaljo za svobodo, in sicer, kot je dejal, za njegovo moralno odličnost.

Predsedniki domačih parlamentarnih strank so bodo danes sestali na pogovorih o spremembi ustave z vključitvijo tako imenovanega zlatega fiskalnega pravila. Vlada ima izhodišča za spremembe ustave že pripravljena, javnosti pa bodo predstavljena po uskladitvi z vsemi strankami v državnem zboru. Spremembam ustave sindikati sicer nasprotujejo. Časopis Delo medtem poroča, da v spremenjenem 148. členu ustave ne bo določena višina dolga, s tem pa ne bodo določene niti sankcije za kršitev zlatega fiskalnega pravila. Višina dolga, ki ga država ne bi smela preseči, naj bi bila tako določena z zakonom. Zlato fiskalno pravilo je sicer temelj pogodbe o fiskalnem paktu, ki so jo v petek podpisali voditelji vseh članic unije razen Češke in Velike Britanije.

ob 9:05

Hura, dočakali smo. Centri za socialno delo bodo namreč danes izplačali 7500 akontacij za socialne transferje in novih odločb o denarni socialni pomoči. Od uvedbe nove sporne socialne zakonodaje z letošnjim letom so centri za socialno delo odločili o 110.000 pravicah, kar je šele tretjina vseh pravic, o katerih morajo odločiti. V skoraj četrtini že odločenih primerov gre za izplačilo denarne socialne pomoči. Največ zahtevkov za takšno pomoč je sicer v severovzhodnem delu Slovenije.

Medtem ko se povsod po Evropi in širše finančna kriza izkorišča za vedno ostrejše krčenje socialnih pravic, se v Islandiji posvečajo kaznovanju odgovornih. Tako se bo na posebnem sodišču začelo sojenje nekdanjemu islandskemu premieru Geiru Haardeju, ki je obtožen malomarnosti pri soočanju s finančno krizo, ki je udarila leta 2008 in uničila tri večje islandske banke. Haarde naj bi bil kriv, ker ni zagotovil ustreznih finančnih varovalk. Nekdanji premier je preganjanje označil za politično.

V zahodnem iraškem mestu Haditha v provinci Anbar so napadalci pred zoro na različnih nadzornih točkah po poročanju oblasti ubili najmanj 21 policistov. Nekateri izmed napadalcev naj bi nosili vojaške uniforme, ugrabili pa so tudi dva višja policista z njunih domov. Provinca Anbar je bila po zahodni invaziji leta 2003 oporišče sunitskih milic.

V včerajšnjih eksplozijah v dveh skladiščih streliva v glavnem mestu Konga Brazzavile je umrlo najmanj 146 ljudi, več sto jih je ranjenih. Eksplozije so povzročile tudi veliko gmotno škodo, porušilo se je namreč več stavb. Oblasti so mednarodne organizacije že pozvali k pomoči, v mestu pa je razglašena policijska ura. Najverjetnejši vzrok za nesrečo naj bi bil kratek stik.

ob 10:05

Aktivistke ukrajinske skupine Femen so včeraj izvedle akcijo na volišču, na katerem je kasneje volil tudi Vladimir Putin, sicer zmagovalec ruskih predsedniških volitev. Aktivistke so svoje nasprotovanje politiki Putinove Enotne Rusije izrazile z napisi na golih telesih, na katera so napisale „Jaz kradem za Putina" ter „Stranka prevarantov in tatov". Aktivistke so varnostniki dobesedno odnesli z volišča.

Na drugi strani pa so v Kosovski Mitrovici Putinovo zmago proslavljali. Prebivalci mesta so z avtomobili, okrašenimi z zastavami Rusije, Srbije in Demokratske stranke Srbije, krožili po ulicah severnega dela mesta do mosta na reki Ibar in barikade, kjer Srbi že več mesecev dežurajo in onemogočajo funkcioniranje kosovskih institucij v tem delu Kosova. Vladimir Putin je sicer proglašen tudi za častnega prebivalca krajev Zubin potok in Zvečani.

Medtem je še aktualni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ukazal revizijo zakonitosti obsodbe nekdanjega tajkuna Mihaila Hodorkovskega, ki naj bi bila opravljena do 1. aprila. Hodorkovski je v zaporu sicer od leta 2005, ko je bil obsojen prevare in utaje davkov. Obsodba Hodorkovskega pa ne bo edina, ki bo pregledana. Skupaj bo revidiranih 32 obsodb, med njimi tudi obsodba poslovnega partnerja Hodorkovskega, Platona Lebedeva. Hodorkovski naj bi bil po nekaterih ocenah zaprt zaradi podpiranja opozicije, iz zapora pa naj bi prišel šele leta 2016.

Čez slabo uro bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pred grškim veleposlaništvom v Trnovem v Ljubljani organizirala manifestacijo v znak podpore grškim delavcem in njihovim družinam ter tamkajšnjim upokojencem. Sindikati namreč nasprotujejo varčevalnim ukrepom, ki jih mednarodni posojilodajalci vsiljujejo Grčiji.



Komentarji
komentiraj >>