Koncertni dogodki minulega vikenda v ljubljanskih skvotih so se končali v nedeljo v Tovarni Rog, kjer so špilali nemški veterani Embryo revitalizirani z generacijo mlajših muskontarjev. Na koncertu je bil Vid Jeraj... * v celoti
Po goreči koncertni dejavnosti na Metelkovi v soboto, kjer so ga “metali igralci” Ferocious Mind, Within Destruction, Nephrolith in Obnounce, so se koncertni dogodki minulega vikenda v ljubljanskih skvotih končali v Tovarni Rog, kjer so špilali nemški veterani Embryo, revitalizirani z generacijo mlajših muskontarjev. Slovita skupina, ki pripada prvi generaciji krautrockerjev ter obstaja od leta 1969, se je pred nekaj leti združila z domačo podeželsko jam sceno in odigrala koncert na Festivalu Sajeta. Koncert je za tri groše ulične poezije odprl angleški kantavtor azijskega rodu Shawn Thomson ter skupina Ubrana Urbana.
Občutje velike puščave, ki smo ga bili deležni okoli sedme ure s tehnikom Thiernom in varnostnikom v tovarni na koncu Trubarjeve, je prekinil kar Christian Burchard s svojim vozičkom iz supermarketa na katerem je prevažal težja glasbila. Živa legenda psihedelične scene, bobnar in vibrafonist, ki si je včasih delil oder z velikani, kot so Jimi Hendrix, Trilok Gurtu, Mal Waldron, Roman Bunka, Amon Düül in Fela Kuti... Korakajoč proti meni se je precej sproščeno predstavil - in ne pozabimo, da je bil Burchard pred ustanovitvijo skupine Embryo že dve leti bobnar evropskega kvarteta slovitega avantgardnega pianista Mala Waldrona. Nato je sledilo srečanje še z ostalimi člani skupine: Wolfgangom, Salomonom, Marjo, Simonom in Christianom, ki so v zadnjih nekaj dneh jamali po Ljubljani na hišnih špilih.
Koncert se je dobre pol ure po deveti začel z avtorsko skladbo Shawna Thomsona “Black Rider”, v kateri je s spontanimi aranžmaji pomagal električni basist Dubydub in violinist Miloš. Ta se do drugega komada ni dobro slišal zaradi dvojne vloge basista, ki je obenem opravljal tudi vlogo ozvočevalca koncerta. Za informacijo poslušalcem; Shawn je iz Londona in redno nastopa na ulicah po stari Ljubljani in v svojem igranju goji počasen stil, ki zavrača dimenzijo časa. Do konca njegovega nastopa je prispela množica in svoje mizice in stole premaknila v bližino tonske kabine, kakih deset metrov stran od odra.
Scensko globino oziroma prostor v njegovem ospredju sta izkoristila Ubrana Urbana, duet Sama Kutina na hurdy gurdyju in Tadeja Čauševiča na tarabuki, nekakšna reducirana verzija Horde Grdih. V enem dolgem komadu izmenjujoče ritmike in nenavadnega zvoka ojačanega srednjeveškega glasbila katerega zvok spominja na feedback violončela z vmesnimi registri harmonike, sta predstavila svoj prvenec “Za v žep”.
Odrske aparature gostujočih Nemcev Embryo so v simetričnem razporedu delile Christiana na vibrafonu na levi in Marjo za ksilofonom na desni strani ter set bobnov brez krmarja v mizansceni. Oudist Simon je s poudarjenimi funkovskimi vložki kar krepko gonil spontano ustvarjalnost naprej s harmonijskimi vzorci. Prvi komad je Christian na cimbalomu, madžarskemu glasbilu bolj mehkih in visokih resonanc, izpeljal brez kakršnihkoli avtoritarnih tenzij, z odmevom kar močnega šusa in kompleksnejšega fraziranja Marje na ksilofonu. Vloga pridruženega Tadeja na tarabuki se je dobro ujela z nakazano tendenco k skupni ritem sekciji z oudistom, čeprav temačnejši zvok ni dal veliko prostora Salomonovemu zašpičevanju s trobento.
Delovanje skupine zahteva rešpekt, ki ga je potrebno izkazati avtorjem, ki niso le relikti psihedelično-jamovske scene ampak sestavni del neke kulturne in socialne kronike, ki je globalna v pravem pomenu besede. Po štiridesetih letih kontinuiranega delovanja, ki ga lahko postavimo ob bok početju Dama Suzukija ali skupine Grateful Dead, sledeč zenovskemu stavku 'Pot je odgovor', je njihova štorija sestavljena iz posameznih zgodovinskih, identitarnih in etično-političnih variabel pri čemer ne mislimo samo na diskografijo ampak tudi na 'word of mouth' poslušalstva, ki je zelo pogosto padlo v trans ali temu podobno stanje.
Za glasbeniki, ki smo jih poslušali v Rogu, poleg enega zelo posrečenega ustvarjalnega večera stojita tudi predrzna nežanrska energija in več kot korektni, včasih tudi bleščeči multi-inštrumentalizem, ki ga, čeprav je bil vstop zastonj in je skupina igrala za dobrodelne prispevke, vikendaško “bulana Lublana” ni pokazala večjega interesa, ampak je reagirala na sebi lasten način.
* Vid Jeraj
Komentarji
komentiraj >>