Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
POLITIZACIJA SODNE VEJE OBLASTI, DRUGI DEL. (1973 bralcev)
Sreda, 7. 3. 2012
tomazza



Ne glede na to, da so se v drugi največji parlamentarni stranki mandatarja Janeza Janše očitno omehčali in so pripravljeni vsaj nekoliko popustiti pri politični preureditvi sodne veje oblasti, po kateri bi naj tožilstvo vendarle ostalo pod ministrstvom za pravosodje, bo danes več kot 500 sodnikov na Ustavno sodišče podalo pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 7. člena interventnega zakona, ki so ga poslanke in poslanci sicer sprejeli že 23. decembra lani...
Ne glede na to, da so se v drugi največji parlamentarni stranki mandatarja Janeza Janše očitno omehčali in so pripravljeni vsaj nekoliko popustiti pri politični preureditvi sodne veje oblasti, po kateri bi naj tožilstvo vendarle ostalo pod ministrstvom za pravosodje, bo danes več kot 500 sodnikov na Ustavno sodišče podalo pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 7. člena interventnega zakona, ki so ga poslanke in poslanci sicer sprejeli že 23. decembra lani. Na prvi pogled gre za sicer povsem nepovezani zadevi, saj se sodniki na Ustavno sodišče obračajo predvsem zaradi po njihovem lastnem mnenju prenizkih plač, pri v koalicijski pogodbi druge Janševe koalicije in vlade določenem prenosu državnega tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve pa naj bi šlo zgolj za vsebinsko spremembo zakona o vladi.

Toda tako za danes napovedana zahteva za oceno ustavnosti kot načrtovan prenos državnega tožilstva izpod okrilja ministrstva za pravosodje in javno upravo pod okrilje ministrstva za notranje zadeve imata vendarle eno povsem očitno skupno točko. Brez vsakega dvoma sta posledici političnih rešitev sprejetih in uzakonjenih v Državnem zboru oziroma v domeni politične, zakonodajne in izvršilne oblasti. Takisto sicer velja tudi za ugotovitev, s katero je postreglo Slovensko sodniško društvo. Ta je, da se vedno bolj stopnjuje nestrpnost in/ali nerazumevanje vloge sodnikov v sistemu državne oblasti in da so v zadnjem času priča vse več grožnjam posameznim sodnikom in sodnicam.

Toda sistem državne oblasti vendarle družno, a vsaj po črno na belem zapisano v domači Ustavi avtonomno tvorijo vse tri osnovne veje oblasti - izvršna, zakonodajna in sodna. Kljub temu pa prav dogajanje v zvezi z aktualno koalicijsko pogodbo načrtovanim prenosom tožilstva in po zadevi Vaskrsić na Okrajnem sodišču v Litiji povečanem številu groženj sodnikom in sodnicam priča, da temu pač ni tako. Oziroma da sta izvršna in zakonodajna oblast, ki ju trenutno zaseda druga koalicija Janeza Janše, vendarle nekoliko bolj samostojni in avtonomni od same tretje sodne veje oblasti. Temu pa je v prvi vrsti tako, ker je sodna oblast dolžna ravnati v skladu z zakoni, ki jih izvršna oblast predlaga v sprejem zakonodajni večini državnega zbora.

Prav sodna veja oblasti je bila sicer tista, ki je prav po črki v Državnem zboru sprejetega in uveljavljenega zakona zaradi dolga v višini 124 evrov razpisala dražbo in na njej prodala hišo, kot edino premoženje družine Vaskrsić, kar so celo v Uradu varuha človekovih pravic pokomentirali z besedami, da tovrstna ureditev ni skladna z načelom sorazmernosti. Toda tako se v tej državi pravzaprav tudi izvaja hegemonija državne oblasti. Izvršilna oblast predlaga posamezne zakonodajne rešitve. Zakonodajna jih uveljavi, nazadnje pa jih na konkretnih primerih oziroma usodah izvaja prav sodna veja oblasti.

Grožnje sodnikom in njihovim družinskim članom vsekakor so napad na pravno državo, kot so v sodniškem društvu tudi zapisali v izjavi za javnost. Toda prav tako sta to tudi načrtovani prenos tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve in interventni zakon, s katerim naj bi sodnikom odvzemali že zagotovljene pravice, saj plače sodnikov v državi pač ostajajo še naprej neusklajene s plačami funkcionarjev ostalih dveh vej oblasti, torej ministri in poslanci. Toda o sodniških plačah bo za razliko od primera Vaskrsić vendarle presojalo Ustavno sodišče, čigar odločb pa ta država že tako ali tako ne spoštuje. O prenosu tožilstva pa bo še naprej presojala politika oziroma njej podrejeni veji oblasti, pa čeprav je tudi to določbo zakona o vladi z zahtevo po oceni ustavnosti na Ustavno sodišče poslala aktualna državnozborska opozicija.

Kako se bo sicer politizacija državnega tožilstva nadaljevala, kljub morebitni spremembi člena koalicijske pogodbe o njegovi premestitvi pod okrilje ministrstva za notranje zadeve in SDS ministra Vinka Gorenaka, so sicer sporočili kar iz Izvršnega odbora SDS. Tožilstvo lahko ostane pod pravosodnim ministrstvom, toda za začetek le do 1. marca 2013 in pod pogojem, da bo političnima vejama oblasti pokazalo, da dela uspešno. V nasprotnem primeru pa bo prešlo pod notranje ministrstvo, minister za pravosodje Senko Pličanič pa bo moral odstopiti.

Kakšni konkretno bodo te kazalniki politične uspešnosti domnevno avtonomnih organov pregona oziroma državnih tožilcev, sicer iz izvršnega odbora SDS pričakovano raje niso pojasnili. Ve pa se, da bodo to uspešnost najkasneje do 20. februarja 2013 ocenile koalicijske partnerice, torej stranke druge Janševe koalicije. Če občutnih, pa karkoli že da to pomeni, premikov pri delovanju tožilstva v tem času ne bo, koalicija zakona o vladi ne bo spreminjala, tožilstvo pa se bo trajno preneslo na ministrstvo za notranje zadeve, v okviru katerega že sedaj deluje ob vsaki menjavi izvršne in zakonodajne oblasti prav tako politizirana slovenska policija.

Toda tako to gre. Bitje zvona, kot smo mu priča iz Sodniškega društva Slovenije, prihaja veliko prepozno. Sodna veja oblasti se je namreč za razliko od izvršne in zakonodajne ukvarjala predvsem sama s sabo. S plačami, plačnimi razredi in drugimi stanovskimi privilegiji. Medtem pa so se v državi na veliko sprejemali in na konkretnih primerih udejanjali zakoni, po katerih bodo številne že tako revne družine, kot je tudi družina Vaskrsić iz Litije, ostajale še brez tisto malo bornega premoženja, kar jim ga je še preostalo. Gre pač za klasično hegemonijo državne oblasti, ki jo soustvarjajo vse te tri veje domnevno demokratične oblasti. In zato se bo politizacija sodne veje oblasti v domači Republiki vsekakor še nadaljevala, sodišča pa se bodo še naprej posvečala predvsem vedno bolj številnim izvršbam.


ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nadaljnjo politizacijo sodne oblasti v domači ne prav demokratični republiki v zobeh poskrbel Tomaž Z.




Komentarji
komentiraj >>