OFF NAPOVEDNIK

Na današnji dan leta 1965 je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson naprosil kongres, naj le-ta končno uredi volilno zakonodajo tako, da bo zagotavljala splošno in enako volilno pravico. Sicer je v Združenih državah že od leta 1870 v veljavi 15. amandma, ki naj bi zagotovil volilno pravico odraslim moškim vseh ras, torej tudi bivšim sužnjem. Vendar so bile manjšine v praksi kljub temu zatirane, njihova volilna pravica pa omejena predvsem z birokratskimi ovirami, na primer testom pismenosti. Istega leta je bil Johnson uslišan, saj je na novo sprejeti Zakon o volilnih pravicah prepovedal vsakršne diskriminatorne prepreke. Demokratična sprememba je bila, kot mnoge doslej, izborjena. Samo 8 dni pred predsednikovo pobudo se je namreč zgodil incident v Alabami, v katerem so bili napadeni afroameriški protestniki, ki so se želeli vpisati v volilni imenik. Med njimi je bil tudi Martin Luther King.

Ženske so bile v svojih prizadevanjih bolj uspešne, saj so v Ameriki dobile volilno pravico že leta 1920, istega leta kot v denimo v liberalni Albaniji. Očitno pa so ženske manj zavedne in bojevite v Švici. V najmanjšem švicarskem kantonu Appenzell Innerrhoden se v skladu z ustavo iz leta 1872 prebivalci kantona vsako zadnjo nedeljo v aprilu zberejo na trgu pred deželno skupščino in glasujejo o lokalni zakonodaji. Ker so to lahko počeli samo moški, je moralo v ureditev poseči švicarsko Vrhovno sodišče. Tako so tudi ženske dobile volilno pravico v lokalnih zadevah. Zgodovinski uspeh so dosegle davnega leta 1991.

Kako pa je z demokratičnimi volilnimi standardi pri nas? V Sloveniji je bila splošna volilna pravica pravno-formalno uzakonjena leta 1945. Smo pa glede na etnično sestavo prebivalstva izvolili neproporcionalno veliko ne-belopoltih županov, ravno tako pa za razliko od Američanov tudi nimamo nič proti, če se naši visoki izvoljeni predstavniki niso rodili na naši rodni grudi.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki ga že od nastanka dalje lahko poslušate vsi.

OFF PROGRAM

Kitajske oblasti so s položaja vodje komunistične stranke v Čongšingu odstranile Bo Šilaja, 62 letnega politika, sicer enega med glavnimi kandidati za visoke položaje v kitajski politiki ob prestrukturiranju konec tega leta. Bo Šilai, popularen tako med politiki kot tudi v javnosti, predvsem zaradi uspešnega pregona organiziranega kriminala v hitro rastočem kantonskem mestu Čongšing, je moral oditi zaradi škandala, ki ga je izzval šef mestne policije Wang Lijun, ko je prejšnji mesec samovoljno obiskal ameriški konzulat. Wang je sicer že bil odpuščen z delovnega mesta, po škandalu pa je tudi izginil. O čem je govoril z ameriškim konzulom, ni znano.

Neimenovan ameriški vojak, ki je obtožen poboja 16 afganistanskih civilistov, med njimi večine otrok, naj bi že zapustil Afganistan. Zločin, ki ga je zagrešil nad civilnim prebivalstvom, še vedno sproža množične proteste po vsej državi, dodatne izbruhe nemirov pa je sprožil podatek, da so osumljenega vojaka prepeljali v Kuvajt. Na to se je odzvala afganistanska oblast, ki si želi, da bi sojenje potekalo pod pristojnostmi afganistanskih državnih oblasti, kar je v skladu z zagotavljanjem suverenosti države, ki jo sicer pomagajo vzpostavljati tudi Združene države Amerike. Pentagon je premestitev argumentiral s pomanjkanjem primernih zaporov v Afganistanu. Razglabljanje o tem, ali se bo ameriški vojak pridružil ostalim osumljenim afganistanskim zločincem in teroristom v Guantanamu, ki je po ameriških kriterijih očitno primeren zapor, je verjetno nepotrebno.

Koalicija 200 skupin za pomoč in človekove pravice je pozvala Rusijo in Kitajsko, naj podpreta poskus Združenih narodov za končanje nasilja v Siriji. Poziv prihaja eno leto po začetku protestov proti sirskemu predsedniku Bašarju al Assadu. V protestih je do sedaj umrlo več kot 8000 ljudi. Rusija in Kitajska sta sicer zavrnili resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji, v kateri je bilo zahtevano, da Assad odstopi, saj sta nasprotovali prisilni menjavi režima. Turško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je preko meje pribežalo že skoraj 15,000 sirskih beguncev, številke pa se iz dneva v dan večajo.

Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Luis Moreno-Ocampo je dejal, da bo za nekdanjega vodjo milice v Demokratični republiki Kongo Thomasa Lubango, ki ga je sodišče včeraj spoznalo za krivega vojnih zločinov med državljansko vojno, zahteval kazen, ki bo blizu najvišje možne, torej 30 let zapora. 51-letni Lubanga je bil v sredo spoznan za krivega, ker je v svojo milico ugrabljal otroke, mlajše od 15 let. Sojenje Lubangi je bilo prvo sojenje na leta 2002 ustanovljenem Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu.

Glavni egiptovski tožilec je 76 ljudi obtožil umorov in malomarnosti, zaradi izgredov, ki so sledili nogometni tekmi. Med obtoženimi je tudi devet policistov. V spopadu navijačev klubov al-Masry in al-Ahly, ki je sledil tekmi prvega februarja, je bilo ubitih najmanj 74 ljudi. Po nekaterih podatkih je bila policija neuspešna tudi v spopadih, ki so potekali še nekaj dni po tekmi, kjer je umrlo še 16 ljudi.

Maroški aktivisti so okrepili pritisk za umik zakona, ki omogoča posiljevalcem, da se poročijo s svojimi žrtvami. Aktivisti so se znova oglasili po samomoru 16-letne Amine Filali, ki je se je ubila po tem, ko je bila brutalno pretepena ob prisilni poroki s svojim posiljevalcem. Zakon sicer omogoča posiljevalcem mladoletnih deklet, da se z njimi poročijo in se tako izognejo zaporni kazni. Aktivisti so zakon označili za sramoten in vzpostavili spletno peticijo, organiziran pa je tudi protest proti zakonu, ki bo potekal v soboto. Predsednica demokratične lige za pravice žensk, Fuzia Assouli, je dejala, da zakoni v Maroku ščitijo javno moralo, ne pa posameznika, in dodala, da se že od leta 2006 neuspešno trudijo za sprejetje zakonodaje, ki bi ženske ščitila pred vsemi vrstami nasilja.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je število zaposlenih v Evropski uniji v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšalo za 0,1 odstotka, v območju evra pa za 0,2 odstotka. V Sloveniji se je število zaposlenih v četrtletni primerjavi znižalo za 0,3 odstotka. Hkrati so se lani stroški dela na uro v območju evra na letni ravni zvišali za 2,8 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 2,7 odstotka. V Sloveniji so bili stroški dela v zadnjem lanskem trimesečju na letni ravni nižji za 0,3 odstotka.

Po znižanju povprečne mesečne plače za lanski december se je znižala še povprečna mesečna plača za letošnji januar in je znašala dobrih 993 evrov. V primerjavi z neto plačo za december lani je bila tako nižja za 0,6 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Povprečna mesečna neto plača za januar je bila sicer v primerjavi z neto plačo za januar 2011 višja za 2,2 odstotka.

Mestna občina Ljubljana je na posvetu o kakovosti zraka v mestu predstavila meritve, iz katerih je razvidno, da je zrak v prestolnici nadpovprečno onesnažen. Za slabo kakovost je kriv predvsem cestni promet. Neprenehoma se povečuje število avtomobilov, kar pa posledično vpliva tudi na zasičenost ozračja z izpušnimi plini. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, odgovoren za urbanizem, nam je razložil, da je za dvig kakovosti zraka potrebna sprememba miselnosti:



Seveda pa so za spremembe navad potrebni tudi trši ukrepi, s katerimi se lahko spodbudi uporaba okolju prijaznejših prevoznih sredstev:



V društvu za razvoj humanistike Zofijini ljubimci so vzpostavili blog tehtnica.wordpress.com, na katerem želijo skupaj z zainteresirano javnostjo razvijati kritiko oglaševalskih in drugih, z oglaševanjem povezanih akcij in projektov. Več o namenu bloga nam je povedal član Zofijinih ljubimcev, Boris Vezjak:



OFF sta pripravila Božidar Kolar in vajenec Fiki.