OFF NAPOVEDNIK

Letošnji spremljevalni program ob podelitvi nagrad Viktorji je povzročil veliko medijsko razburjenje zaradi tako imenovane kritike oblasti in političnega opredeljevanja do referenduma. Vendar naj bi ravno dvorni norčki - oziroma komedijanti v našem času - imeli pravico brez dlake na jeziku postavljati ogledalo vodilnim. Politizacija Viktorjev se torej ni zgodila po zaslugi voditeljev, temveč reakcije oziroma recimo temu naknadne cenzure, storjene s strani vodstva Radiotelevizije Slovenija. Obenem je burna reakcija sledila morda tudi zaradi dejstva, da so politične teme izpostavljali neposvečeni ljudje oziroma tisti, ki naj bi bili za družinski zakonik. Mar imajo le prebivalci parlamenta pravico do mnenja? Ali ni tudi naloga predstavnikov civilne sfere, da se opredeljujejo do političnih vprašanj skozi satiro?

In če se nekaterim iz vrha Radiotelevizije takšna satira v pred-referendumski kampanji zdi neokusna oziroma nekorektna, potem bi lahko v tem burnem času vsaj za nekaj časa, do konca referenduma, iz sporeda umaknili tudi verski program. Če pa ne iz sporeda, pa vsaj iz arhiva, ki se nahaja na internetu.

Berete OFF program Radia Študent, ki predstavlja pribežališče politično spornih razvedrilnih oddaj!

OFF PROGRAM

Pokoli v Franciji s strani neznancev se nadaljujejo. Tako je neznani napadalec ubil štiri ljudi pred judovsko šolo v Toulousu, kamor se je pripeljal z motornim kolesom in začel streljati. Med žrtvami so bili trije otroci in en učitelj. Incident je podoben napadoma iz prejšnjega tedna, kjer je neznani napadalec na motorju dvakrat napadel pripadnike vojaških sil. Vsi napadeni vojaki so bili severnoafriškega rodu. Policija še vedno preiskuje povezanost med napadi. Zaradi dogodka je bil ogorčen glavni rabin judovske skupnosti v Franciji Giles Bernheim. Francosko notranje ministrstvo je medtem poostrilo varnost judovskih ustanov po državi.

Švedski Inštitut za mirovne študije – krajše Sipri - ugotavlja, da je bila v obdobju med letoma 2007 in 2011 največja svetovna uvoznica orožja z 10-odstotnim deležem Indija, medtem ko največje izvoznice orožja ostajajo Rusija in Združene države Amerike. Slednje naj bi prodale orožje več kot 80 državam oziroma 30 odstotkov vsega izvoza orožja v omenjenem časovnem obdobju. Rusija je druga s prodajo 24 odstotkov orožja na svetovnem trgu. V poročilu tudi ugotavljajo, da gre padec obsega uvoza orožja na Kitajskem, ki je bila sicer poprej vodilna svetovna uvoznica orožja, pripisati napredku kitajske industrije orožja.

Povečan obseg uvoza orožja so zabeležili tudi v Siriji, in to za kar 580 odstotkov, in Venezueli, kjer je bilo povečanje 555-odstotno. Na Bližnjem vzhodu se je sicer uvoz v omenjenem obdobju zmanjšal za 8 odstotkov, pri čemer na Inštitutu za mirovne študije Sipri ugotavljajo, da se utegne ta trend hitro spremeniti. Največja uvoznica orožja v Evropi je bila med letoma 2007 in 2011 Grčija, še piše v poročilu švedski inštitut Sipri.

V Siriji se nadaljujejo spopadi med vladnimi silami in uporniki Svobodne sirske vojske. Včeraj je odjeknila bomba v drugem največjem sirskem mestu Aleppu, ponoči pa se je začel silovit spopad v četrti Mezah v Damasku. Četrt velja za vozlišče vladnih varnostnih sil, kjer se nahaja več veleposlaništev in vladnih uradov. Odjeknilo naj bi najmanj pet eksplozij, območje pa so preletavali tudi helikopterji. Po besedah enega od prebivalcev so se v omenjeni četrti boji prekinili okoli četrte ure zjutraj. Po podatkih sirskih aktivistov naj bi v bojih umrlo 80 ljudi, medtem ko vladna televizija trdi, da so umrli štirje ljudje. Obenem je število sirskih beguncev v Turčiji naraslo že na 16.000 ljudi, zaradi česar je turška vlada ob meji postavila dodatne šotore in naselja.

Indijski minister za železniški promet Dinesh Trivedi je odstopil po tem, ko je njegova kongresna stranka Trinamul protestirala proti njegovi odločitvi povečanja cen vozovnic. Indijske železnice, ki so v državni lasti, imajo v lasti 7000 potniških vlakov, s katerimi se dnevno prevaža okoli 13 milijonov potnikov. Trivedi naj bi se za povečanje cen vozovnic odločil zato, ker v zadnjih desetih letih ni prišlo do nobenih povišanj, čeprav se je železniško omrežje soočalo s težkimi časi. Cene vozovnic so se povečale do vrednosti 30 paisov oziroma do 0,006 ameriškega dolarja na kilometer vožnje. Ob tem pa tudi zaposleni pri indijskih železnicah ugotavljajo, da je skok cen goriva v zadnjih osmih letih slabo vplival na poslovanje indijske železnice.

Sedanji predsednik Jose Ramos-Horta je priznal poraz na sobotnem prvem krogu predsedniških volitev v Vzhodnem Timorju. Prav tako je napovedal, da bo 19. maja oblast predal novemu predsedniku, ki bo izvoljen v drugem krogu. V njem se bosta pomerila nekdanji poveljnik vojske Taur Matan Ruak in Francisco Lu Olo Guterres, vodja opozicijske stranke Fretilin. Ramos-Horta sicer ne namerava podpreti nobenega od kandidatov, ki se bosta 16. aprila spopadla za predsedniški položaj. Sobotne predsedniške volitve so bile druge, odkar je Vzhodni Timor leta 1999 razglasil neodvisnost. Za predsedniški položaj se je potegovalo več kot deset kandidatov. V prvem krogu je največ glasov, 28 odstotkov, prejel Guterres, Rauk mu je bil zelo blizu s 25 odstotki. Ramos-Horta je prejel 18-odstotno podporo.

Na Kubi so en teden pred obiskom Papeža Benedikta XVI. priprli več deset opozicijskih aktivistk. Priprte aktivistke pripadajo protestni skupini »Dame v Belem«, ki jo večinoma sestavljajo sorodnice zaprtih političnih disidentov. Papež naj bi med svojim obiskom sicer izpostavil problematiko človekovih pravic v svojih pogovorih s kubansko oblastjo, vendar se vodjem katoliške kongregacije na Kubi velikokrat očita plašnost pri nasprotovanju komunistični oblasti. Potovanje papeža po Južni Ameriki pa ne prinaša le večje represivnosti do disidentov, temveč morda tudi mir. Mehiški narko-kartel Vitezi Templarji je namreč za čas obiska papeža napovedal premirje z drugimi karteli v zvezni državi Guanajuato.

Beneška komisija je na zasedanju konec minulega tedna potrdila mandata Cirilu Ribičiču kot članu in Dragici Wedam Lukić kot nadomestni članici komisije. Odločitev je komisija sprejela s konsenzom, tako da glasovanja ni bilo. Danes bodo slovensko vlado z odločitvijo tudi uradno seznanili. Beneška komisija je vprašanje članstva Ribičiča in Wedam-Lukićeve obravnavala, potem ko jo je nova slovenska vlada obvestila, da je razveljavila sklep o njunem imenovanju. Vlada je konec februarja namreč razveljavila odločitev prejšnje vlade o imenovanju s pojasnilom, da je pravno neveljavno zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v konkretnem primeru.

Premier Janez Janša je sedaj dejal, da Ribičič in Wedam-Lukićeva nista bila razrešena, ampak je bilo njuno imenovanje s strani prejšnje vlade nelegitimno, ker v času imenovanja ni imela več polnih pooblastil. Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine, sestavljajo pa jo neodvisni strokovnjaki.

Ob pol šestih zvečer bo v kinu Šiška v organizaciji društva Zofijini ljubimci potekala predstavitev zbornika Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji, ki sta ga uredila Igor Pribac in Valerija Korošec, izdala pa založba Krtina. Ob tem bo potekala tudi okrogla miza, o kateri nam je več povedal Branko Gerlič iz Zofijinih ljubimcev:

Off so pripravili Urh ter vajenca Kožuh in Maša, sledijo kulturne novice.