Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
APEL (803 bralcev)
Torek, 20. 3. 2012
igorp



Pet dni pred referendumom o družinskem zakoniku vsebina tokratnega OFF komentarja ne more in sme iti mimo te tematike. S stališča akutalnosti so morda na isti ravni zgodbe družine Vaskrsić, poslancev Simič in Meršol ter verjetno tudi obeležitev dneva varčevanja z energijo, ki je bil v soboto. Od vseh omenjenih tem je za vsakdanje življenje najmanj relevanta gotovo referendumska vročica o Družinskem zakoniku.

Pet dni pred referendumom o družinskem zakoniku vsebina tokratnega OFF komentarja ne more in sme iti mimo te tematike. S stališča akutalnosti so morda na isti ravni zgodbe družine Vaskrsić, poslancev Simič in Meršol ter verjetno tudi obeležitev dneva varčevanja z energijo, ki je bil v soboto. Od vseh omenjenih tem je za vsakdanje življenje najmanj relevanta gotovo referendumska vročica o Družinskem zakoniku. Vse ostale zgodbe namreč kažejo na aktualno pokončnost politične kulture, pravno zrelost pravosodja in okoljske ozaveščenosti celotne populacije. Vsakodnevno namreč zahtevamo moralno pokončnost politikov, racionalno in življenjsko poštenost sodišč in ne nazadnje okoljsko ozaveščenost od vseh. Zato so to teme, ki v svojem bistvu niso ideološke. Z njimi bi se morali ubadati vsakodnevno in tudi zahtevati, da se jih spoštuje vsakodnevno. Seveda nosijo v svoji sporočilni vlogi tudi kanček ideološkosti - moralno, pravno in okoljsko, a v primerjavi s predreferendumsko vročico, v centru katere je ideologija, naj bodo te teme tokrat porinjene v ozadje.

Zakaj je torej vprašanje o Družinskem zakoniku zgolj ideološko vprašanje? Preprosto zato, ker je celotno vprašanje tako ovrednotila Katoliška cerkev na Slovenskem. Sporočilo iz Stolnice in posredno iz Rima je jasno, borijo se za ideal, ideal življenja, katerega del je tudi ideal družine. Neodločenemu ali morda jebivetrskemu volivcu je pred referendumom zato treba povsem plastično prikazati, kaj zavzemanje proti Družinskem zakoniku ali zgolj nezainteresiranost za sam referendum prinaša. O čem bomo torej odločali? Zgolj o idealni družini ali še o čem širšem? Idealna družina poleg očeta, matere in otroka zahteva tudi nekatere nujne atribute. Torej ne bomo odločali zgolj o očetu, materi in otroku. Prva na listi atributov popolne družine bi bila nedvomno prepoved splava. Na isti vrednostni ravnini je atribut nedvomno tudi neizvajanje splava. Torej odločamo tudi o prepovedi kontracepcije in prepovedi splava. Za to, da družina sploh lahko postane družina, mora priti do sklenitve zakonske zveze. Idealna zakonska zveza pa nedvomno ne predivdeva ločitve. Torej bomo odločali tudi o prepovedi ločevanja idealnih družin.

Bolj resen poslušalec sedaj že striže z ušesi in si tiho zatrjuje, da splav, ločitev in kontracepcija danes niso del referenduma, da spadajo drugam. Da, spadajo drugam, a ne pri vprašanju idealne družine in idealnega sveta. O iskanju idealnega bitja bi vam študent prvega letnika filozofije znal veliko povedati. Nedvomno bi bil prvi na vrsti argument o idealnem otoku, argument, ki so ga razvili sholastiki pred kakim tisočletjem. Vprašanje pa se postavi, zakaj danes odločamo o idealih? Ali obstaja ideal, lahko mu rečete tudi ideal družine? Katoliški ideal družine vsebuje očeta, mater, otroka, naravno spočetje - četudi se sliši čudno - in, pogojno, vero. Ideal? Morda za koga, a življenje je mnogo več in na žalost moramo o življenju odločati na tako bizarni ravni, kot je referendum. Zato v nedeljo ne bomo odločali o idealu, odločali bomo proti idealu.

Zadnji del tega besedila je namenjen jebivetrski mladini, ki se nima namena udeležiti referenduma. Če bi bil referendum o družinskem zakoniku, v katerem bi v sfero družine vključili tudi istospolne pare in njihove otroke pred desetimi leti, vam zagotavljam, da bi bil odgovor enoznačni ne. Kaj se je v tem obdobju spremenilo? Če bi danes imela volilno pravico zgolj generacija do 30 leta, do referenduma niti ne bi prišlo. Vsakodneva interakcija med mladimi je pokazala, da predsodki naših staršev do istospolnih posameznikov nimajo osnove v realnosti. Tudi istospolni posamezniki so namreč del življenja. To realnost smo v zadnjih letih prenesli na svoje starše. Pred desetimi leti volilni upravičenci nikoli ne bi podprli zakonika. Danes se že pogovarjamo o večinski podpori. Čez deset let bo verjetno že uzakonjena možnost za posvojitev otroka s strani istospolnega para. Kljub vsemu pa do sprememb pride zgolj zaradi konkretnih dejanj. Podpora zakonika v nedeljo bo del te konkretnosti.

Tokratni komentar je spisal Igor Požar.

 



Komentarji
komentiraj >>