Včerajšnji nastop jazzovskega tria Booklet si je še pred slovenskima koncertoma v italijanskem klubu Dobia Lab v goriški pokrajini ogledal Tadej Stolič... * v celoti
V manjšem klubu DobiaLAB, ki se nahaja tik ob tržaškem letališču Ronchi v Italiji, je včeraj nastopil trio BOOKLET, v sklopu svoje evropske turneje. Peti koncert znotraj serialke DOBIA ATRE EVENTI, ki poleg bolj drznih eksperimentalnih koncertov ponuja tudi druge avdio-multimedialne dogodke, je tokrat v bivši otroški vrtec male vasice Dobie privabil lepo število obiskovalcev, ki so do zadnjih mest zasedli sedišča prijetne klubske dvoranice.
Kot rečeno, je ekipa DobiaLaba v svoje goste povabila vrhunsko improvizatorsko zasedbo BOOKLET. Trio sestavljajo: vodja kolektiva Tobias Delius na tenor saksofonu in klarinetu, ki je oder delil z velikimi imeni svobodne improvizacije, Joe Williamson na kontrabasu ter avstralski tolkalski norček Steve Heather na bobnih in zvočilih. V skoraj dvournem nastopu, ki ga je angleško-kanadsko-avstralska zasedba razdelila na dva seta, smo bili priča vrhunskemu, na improvizaciji zgrajenemu jazzu, ki je resda v grobem deloval lahkotno in zabavno, v posameznih trenutkih pa postregel z vrhunsko dozo »freeja«, kakršnemu smo redko priča.
Že samo ime projekta, ki se navezuje na tanjšo knjigo, Booklet, in ki v tem primeru sestoji iz raznih partitur skladb jazzovskih velikanov ala Herbie Nichols, Louis Armstrong, Louis Tebugo Moholo, Misha Mengelberg, pa vse tja do rockerske ikone Jimija Hendrixa, napeljuje, da ne gre za tipično freejazzovsko godbo, ampak da skupina očitno v svoje žive kompozicije vključuje teme in motive že napisanih skladb. Tovrstna praksa improvizacije seveda ni nič novega. V verziji, ki jo ponuja trio Booklet, je predvsem način in posledično izvedba tovrstne glasbene prakse zanimiva oziroma bolje rečeno sveža in zabavna.
Že sam prihod na oder z ironično pompozno prezentacijo tria s strani Deliusa je napovedal, da bo nastop vse prej kot dolgočasna in turobna, vase zazrta glasbena izkušnja, ki praviloma od poslušalcev zahteva poleg zbranosti tudi manjšo dozo mazohizma. Čeprav se je koncert začel s tovrstnim pristopom, recimo temu hrupnim freejem, v katerem je Delius pointilistično fraziral nekakšno temo in za katero je Williamson z ene strani pridodal basovske harmonije, Heather pa z druge dinamično sledil v bolj ali manj hrupnih tolkalskih izlivih, je prej omenjena razpršena tema polagoma prihajala v vse bolj jasni obliki v ospredje, dokler ni naenkrat v sočasnosti celotna zvočna gmota prešla v klasični jazz standard v svoji najbolj nedolžni swingerski ali pa ragtime formi.
Tovrstna dinamična in tematska dualnost je zaznamovala celoten koncert. Ključno vodilo koncerta je tradicionalno pripadlo partituram, ki so stale pred Deliusom in Williamsonom. Med free deli, v katerih smo lahko občudovali vso tehnično podkovanost glasbenikov; dobro sta se odrezala predvsem Williamson in Heather, ki sta uspešno sledila noremu in genialnemu Deliusu; je slednji med igranjem na svoj saksofon z eno roko brskal po partiturah in sproti izbiral temo oziroma skladbo, v katero bo godba kasneje prešla. Sad tovrstne igre so bila večinoma posrečena mehka in skoraj neopazna prehajanja med konfuznimi deli v te klasike jazzovske glasbe.
Prav v spretnosti sprotnega prilagajanja in orientiranja zvočne gmote v eno ali drugo smer gre iskati genialnost trojice. Ta dialog med tenzijo svobodnejših delov in sproščenost, ki so jo prinašali standardi, v popolnosti zadovoljuje eno izmed večnih temeljev »narativne« glasbe, v smislu predloga in odgovora. Booklet Trio so torej dokazali na povsem enostaven in hkrati zabaven način, kako lahko tudi bolj svobodne improvizacijske prakse zadovoljijo tradicionalne kanone klasične zahodne glasbe in tako ponudijo širokemu spektru občinstva nepozabno glasbeno izkušnjo.
V ta namen naj na koncu omenim, da bo skupina v sklopu turneje danes koncertirala v ljubljanskem klubu Gromka, dan kasneje pa tudi v mariborskem Narodnem domu.
* Tadej Stolič
Komentarji
komentiraj >>