OFF NAPOVEDNIK

Festival za osnovnošolce iz naravoslovnih krožkov Hokus Pokus 2012 je potekal že peto leto. Letošnji festival, ki se je končal danes, je imel naslov 'Iz narave v znanost', udeleženci pa so se osredotočali predvsem na tiste izume, za katere je človek našel navdih neposredno v naravi. Preko delavnic je festival poskušal ozavestiti tudi otrokov odnos do narave. Učence osnovnih šol je na odprtju festivala nagovoril rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, ki je izpostavil predvsem nalogo mladih, da opazujejo svet okoli sebe. Ob tem je pozval otroke, naj še posebno skrbno opazujejo dogajanje na festivalu in si zapomnijo vse, kar bodo na njem izvedeli. Koliko so otroci na festivalu izvedeli in kako so se imeli, nam je povedala direktorica Pionirskega doma – centra za kulturo mladih -, Vika Potočnik:



Berete osnovnošolski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Ameriška policija je nasilno posredovala nad množico protestnikov "Okupirajmo Wall Street", ki so protestirali v bližini Union Square parka na Mannhattnu, pri tem pa naj bi bila po poročanju aktivistov ena ženska težje ranjena. Protestniki so se na policijsko nasilje odzvali mirno oziroma tako, da so se v bližini parka polegli na tla in mirno prepevali. Policija naj bi domenevno posnela obraze aktivistov, zato so nekateri protestniki preko tweeterja sporočili vsem, ki se jim nameravajo pridružiti in okrepiti protest, naj prinesejo s seboj maske. Omenjeni protest se je pojavil po tem, ko je na isti dan prav tako gibanje Okupirajmo Wall Street pripravilo shod, na katerem so zahtevali odstop Newyorškega policijskega komisarja Raya Kellya. Oba protesta pa sta bila navdahnjena s sobotnimi dogodki, ko je policija ponovno nasilno izpraznila Trg svobode na Manhattnu in pri tem aretirala najmanj 73 aktivistov. Več o dogajanju v Združenih državah Amerike nam je povedala redna poročevalka Lidija Poljaček:



Pet nekdanjih pripadnikov desničarskih paravojaških enot v Gvatemali – ki so pomagale regularni vojski pri preganjanju levice - je bilo obsojenih na kar 7.710 let zapora za njihovo vlogo v masakru leta 1982. Takrat so namreč vojsko vodili do ruralne komune Plan de Sanchez, tam pa sodelovali pri poboju 256-ih ljudi, med katerimi so bili večinoma ženske in otroci. Sodnik Jazmin Barrios je obsojencem dodelil 30 let kazni za vsako od 256-ih žrtev in še vsakemu dodatnih 30 let zaradi zločinov proti človečnosti. Sicer je Medameriško sodišče za človekove pravice, ki ima sedež v Kostariki in je institucija znotraj Organizacije ameriških držav, leta 2004 odločilo, da je država Gvatemala odgovorna za omenjeni pokol, in zahtevalo preiskavo.

Maoistični uporniki v vzhodnoindijski zvezni državi Orrisa so lokalni vladi do danes zvečer podaljšali rok za izpolnitev njihovih zahtev za izpustitev dveh Italijanov, ki sta bila ugrabljena prejšnjo sredo. Uporniki zahtevajo končanje vojaških operacij proti njim in izpustitev zaprtih maoistov. Pogovori za izpustitev dveh italijanskih talcev so zastali zaradi različnih pogledov upornikov in vlade glede tega, kdo naj bi bili mediatorji pogajanj. Medtem je prvi med ministri v Orrisi, Naveen Patnaik, varnostnim silam naročil, naj ne izvajajo akcij proti maostičnim upornikom, dokler potekajo pogovori. Maoistični uporniki so močno prisotni v vseh provincah na vzhodu Indije, zaradi česar jih je premier Manmohan Singh ozačil za največjo varnostno grožnjo državi.

S francoske policije so sporočili, da je znana identiteta osumljenega za tri smrtonosne napade, ki so se v minulih dneh zgodili na jugu Francije, v mestu Toulouse. Medtem naj bi policija že izvedla aretacijo, vendar je bila kasneje ta informacija zanikana. Šlo naj bi za 24-letnega Mohameda Meraha, Francoza alžirskega porekla. Morilec na skuterju je v ponedeljek v streljanju pred judovsko šolo v Toulousu ubil 30-letnega učitelja in njegova dva sinova, stara štiri in pet let, ter sedemletno deklico, ki so jih pokopali danes na pokopališču v Jeruzalemu. Nekaj dni prej naj bi isti osumljenec v bližnjem Montaubanu ubil dva vojaka, pred tem pa 11. marca še enega v Toulousu.

Pred aretacijo je v jutranjih urah prišlo tudi do streljanja, pri čemer sta bila ranjena dva policista. Minister za notranje zadeve Claude Gueant je povedal, da je Mohamed Merah sam dejal, da je član Al Kaide, mudžahid, in da je hotel s svojimi dejanji maščevati palestinske otroke ter napasti francosko vojsko zaradi njenega udejstvovanja v tujini. Ob tem dogodku je vodja pariške Velike mošeje Dalil Boubakeur Francoze javno pozval, naj francoskih muslimanov ne sodijo in stigmatizirajo na podlagi omenjenega incidenta, in poudaril, da 99,9 odsotkov muslimanov v Franciji spoštuje zakonodajo.

Češka vlada je preživela glasovanje o nezaupnici, ki jo je na glasovanje dala opozicija zaradi nasprotovanja ostrim varčevalnim ukrepom in novim načrtom za zmanjšanje javne porabe. Proti nezaupnici je glasovalo 113 od skupno 200 poslancev, nezaupnico pa je podprlo 85 članov parlamenta. Desnosredinska vlada premiera Petra Nečasa je tokrat že tretjič od začetka mandata leta 2010 uspešno prestala glasovanje o nezaupnici in poskus tamkajšnje opozicije, da bi z oblasti odstranila koalicijo, v kateri poleg Nečasove Državljanske demokratske stranke sodelujeta še desna stranka TOP 09 in sredinska Javne zadeve. V zadnjih dneh so na Češkem sicer potekali številni protivladni protesti, ki jih je organizirala na novo ustanovljena Skupina Holesov, ki je ime dobila po mestu na vzhodu države. V skupini ostro kritizirajo Nečasovo vlado zaradi uvajanja nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, utaje države in utapljanja le-te v javnem dolgu.

Poslanci državnega zbora bodo v zakonodajni postopek še danes vložili novelo zakona o poslancih, s katero nameravajo omejiti nadomestila poslancev in drugih funkcionarjev Državnega zbora. Novela zakona o poslancih predvideva skrajšanje časa, ko je poslanec po izteku funkcije upravičen do nadomestila plače, in sicer z 12 na največ 6 mesecev. Pri tem se bo znižala tudi sama višina nadomestila, in sicer s 100 odstotkov plače na 80 odstotkov. Poslancem, ki bodo izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, nadomestilo ne bo več pripadalo, prav tako ne tistim, ki bodo poslanci manj kot šest mesecev. Če bo poslanec med prejemanjem nadomestila pogodbeno delal, pa se mu bo nadomestilo znižalo za višino zaslužka.

Z omenjeno novelo bi državni zbor v vsakem mandatu privarčeval od 1,5 do 2 milijona evrov. Po besedah predsednika Državnega zbora Gregorja Viranta, čigar poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta je pripravila podpise za novelo, bi z omenjenim ukrepom poslanci državnega zbora radi bili za zgled ostalim državljanom. Govorili smo z vodjo poslanske skupine Liste Virant Rihardom Braniseljem, ki pravi, da obstaja širok konsenz med poslanci za sprejetje novele:

Med drugim se bo v imenu varčevanja končno podražilo tudi kosilo v državnem zboru, in sicer za neverjetnih 20 odstotkov, kar pa bo glede na nizko ceno kosila v parlamentu še vedno zelo ugodno. Nas je bolj zanimalo, zakaj si poslanci, če že zares hočejo biti takšen zgled državljanom, raje ne zmanjšajo plač, kot pa da si zmanjšujejo zgolj privilegije, ki jih tako in tako še kako povzdigujejo nad običajne ljudi. In še to, ali bi nova ureditev, ki pravi, da v kolikor bo nekdanji poslanec med prejemanjem nadomestila pogodbeno delal in se mu bo zaradi tega nadomestilo znižalo za višino zaslužka, preprečila ravno to, kar je počel šef Branislejeve stranke Gregor Virant kot nekdanji minister za javno upravo. Torej še enkrat Branislej, najprej o razlogih za to, da v novelo ni vključeno zmanjšanje plač poslancem, nato pa še o primeru Virant:



OFF so pripravili Urh ter vajenca Maša in Maj.