Ta teden se prvič v Sloveniji odvija Teden izraelskega apartheida z namenom ozaveščanja javnosti o izraelski politiki tako do Palestincev, ki živijo pod vojaško okupacijo na zasedenih palestinskih ozemljih, kot do tistih, ki v neenakopravnem položaju živijo v Izraelu kot izraelski državljani. Na skupaj treh dogodkih po različnih lokacijah v Ljubljani so in še bodo sodelovali različni tako ali drugače anagažirani posamezniki. Drobtinice z okrogle mize na FDV-ju lahko slišite tukaj.
Ta teden se prvič v Sloveniji odvija Teden izraelskega apartheida z namenom ozaveščanja javnosti o izraelski politiki tako do Palestincev, ki živijo pod vojaško okupacijo na zasedenih palestinskih ozemljih, kot do tistih, ki v neenakopravnem položaju živijo v Izraelu kot izraelski državljani. V okviru dogajanja se je v ponedeljek na Filozofski fakulteti premierno v Sloveniji predvajal film »Roadmap to apartheid«, delo dveh režiserjev iz Južne Afrike in Izraela, ki nazorno primerja izvorni južnoafriški apartheid s sistemom ločevanja in diskriminacije, ki ga izvaja Izrael. Pred polno večjo predavalnico je po predvajanju o izkušnjah iz Gaze in na splošno o izraelsko palestinskem konfliktu govoril Erik Valenčič, novinar in avtor nedavno izdane knjige Obleganje Gaze – ubijanje palestinskega ljudstva.
Drugi dogodek se je zgodil včeraj na Fakulteti za družbene vede, ki je obsegal otvoritev fotografske razstave Mihe Sagadina in Matica Zormana z motivi iz Gaze in Zahodnega brega ter okroglo mizo, na kateri so nastopili Palestinec iz Gaze, Jaber al Masri, sicer direktor zavoda Nur, izraelski novinar in aktivist Lior Volnejc ter Aleš Kustec, urednik revije Katedra, ki je bil dvakrat v Zahodnem bregu. Razpravo je odprl al Masri, ki je v uvodu na kratko predstavil realnost Gaze, zapora, v katerem se stiska več kot 1,5 milijona ljudi, več kot osemdeset odstotkov ljudi pa živi pod mejo revščine. Palestina z Gazo na eni in Zahodnim bregom na drugi strani je razdeljena tako geografsko kot politično. Slednjo delitev spodbujajo tudi zunanji akterji, ki Hamas, ki vlada v Gazi, označujejo za teroristično organizacijo, kar vpliva tudi na pomoč:
Al Masri je izpostavil tudi neučinkovitost tako imenovane humanitarne pomoči, ki ni namenjena vzpostavitvi palestinskega gospodarstva, ampak v veliki meri služi le humanitarnim in drugim tujim organizacijam ter posredno tudi Izraelu:
V nadaljevanju okrogle mize je svoj pogled na dogajanje med Izraelom in Palestino predstavil izraelski novinar in aktivist Lior Volnejc, ki je prisotnim s pravo mero aktivističnega patosa v strnjenem nastopu razložil, kaj so glavni vzroki in kdo so ključni akterji pri izraelski okupaciji palestinskega teritorija. Utemeljitev zasedbe izhaja na eni strani iz mitologije stare zaveze Svetega pisma, drugi del zgodbe pa se nanaša na nacistično iztrebljanje Judov, po čemer so zahodne države tudi podprle ustanovitev Izraela. Ob tem je bilo lokalno prebivalstvo popolnoma ignorirano oziroma podvrženo politiki zatiranja. Volnejc je izpostavil, da ideološki oziroma religiozni faktor ni edini, velikokrat pa niti prevladujoč pri gradnji in naseljevanju v nezakonitih judovskih naselbinah na okupiranem palestinskem ozemlju.
Vendar, nadaljuje Volnejc, se to brez upora tako Palestincev kot Izraelcev in mednarodne skupnosti ne bo zgodilo. Izraelska vlada namreč dela vse, da bi Palestince in Izraelce med sabo čim bolj ločila. Razlog za segregacijsko in okupacijsko politiko je po mnenju Volnejca v prvi vrsti nadzor nad vodo in drugimi viri ter interes za nadaljnje financiranje vojaškega aparata s strani Združenih držav Amerike in drugih držav podpornic. Izrael krši vrsto mednarodnopravnih regulativ, sprejetih po trpki izkušnji holokavsta z namenom, da do njega ne bi moglo več priti. Paradoksalno je ravno Izrael tisti, ki prakticira nekatere prakse nacistične Nemčije. Ena od njih je tudi percepcija Palestincev kot manjvrednega ljudstva:
Eno od vprašanj, postavljeno s strani publike, se je nanašalo tudi na izraelski učni program, ki je kriv za pozabljena zgodovinska dejstva:
Politika, ki jo že od ustanovitve države izraelska vlada vodi do Palestincev, močno vpliva tudi na javno mnenje judovskih državljanov Izraela. To sicer ni popolnoma identično prepričanjem politične elite in seveda njenemu delovanju, vendar pa tudi ne popolnoma nasprotno:
Jaber al Masri je kot potencialno rešitev izpostavil tako imenovano idejo ene države, ki bi morala biti po njegovem mnenju federativna, v njej pa bi enakopravno živeli vsi njeni prebivalci ne glede na narodnost, vero ali druge specifike. Ker je al Masri v svojem nastopu večkrat poudaril krivdo Velike Britanije za bližnjevzhodni in širši regijski konflikt ter vojne, končajmo z anekdoto, ki se je nanašala na dejstvo, da Palestincem velike sile nikakor ne pustijo vzpostaviti lastne države:
Dejstvo, da je bila včeraj predavalnica Fakultete za družbene vede nabito polna, je dokaz, da obstaja v domači javnosti precejšen interes glede izraelsko palestinskega konflikta. Če ste zamudili dosedanje dogodke v okviru Tedna izraelskega apartheida, imate možnost prisostvovati še na jutrišnji okrogli mizi v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja. Več informacij najdete na strani ljubljana.apartheidweek.org ali poiščete povezavo na spletni strani Radia Študent.
Poročilo sta pripravila Gregor Kuhar in Boris Vasev.