Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SAMSKI OFF (682 bralcev)
Petek, 23. 3. 2012
Boris V.



… Evropska unija sprejela nove sankcije proti Siriji, Iranu in Belorusiji …
… Združene države Amerike odobrile nadaljevanje vojaške pomoči Egiptu …
… Na Facebooku nove grožnje hrvaški istospolni skupnosti …
… na sojenju v aferi Čista lopata predstavljene zahtevane kazni za obtožene – Zidar, Tovšakova in Černigoj za leto in pet mesecev v zapor?...
… Prima, impro-poetična predstava v Menzi pri koritu …

OFF NAPOVEDNIK

Kot da travmatična izkušnja samoizpraševanja „zakaj je moj status še vedno samski“ ne bi bila dovolj, so sol na rano dodali še finski raziskovalci. V svoji raziskavi so ugotovili, da imajo delovno aktivni ljudje, ki živijo sami, več možnosti, da obolijo za duševnimi boleznimi. Samski ljudje večkrat posegajo po antidepresivih, pogosto pa se počutijo osamljene in izolirane. Samskih ljudi je v družbi, ki ljudi sili, da se poročijo s svojim delovnim mestom, in slavi individualnost in prince na belem konju, vedno več. V zahodnoevropskih državah naj bi sam živel vsak tretji prebivalec.

Japonski moški se s samskim stažem soočajo na nekoliko bolj alternativen način. Resnična dekleta in antidepresive so zamenjali za virtualne partnerice, ki jih lahko spravijo v žep, kjer so jim vedno na voljo. So nezahtevne, razumevajoče in poslušne, kuhati in greti postelje pa vendarle še ne znajo. Medtem Finci vsem tistim, ki do virtualnih razmerij še vedno gojijo zdravo mero kritičnosti, priporočajo, da si najdejo ramo v obliki pogovornih terapij, na katerih bodo lahko izlivali svoja najgloblja čustva.

Vsak je sam, ostane sam. Zdaj jaz, zdaj ti. Berete OFF program Radia Študent, ki je enak ne glede na to, ali ga poslušate sami ali v skupini.

OFF PROGRAM

Zunanji ministri Evropske unije so zaostrili gospodarske sankcije proti Belorusiji, Siriji in Iranu. Na beloruski kazenski seznam, kjer je že 231 oseb in 3 podjetja, so dodali še 12 oseb in 29 podjetij, ki so povezani z režimom beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Poleg uvedbe sankcij so ministri razpravljali še o diplomatski prisotnosti članic Unije v Minsku. Na sirskem kazenskem seznamu je medtem že okoli 150 ljudi in podjetij, med njimi tudi žena sirskega predsednika Bašarja Al Asada, Asma Al Asad. Na iranskem kazenskem seznamu se je obstoječim 61 osebam pridružilo še 17 Irancev. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja na ozemlje Evropske unije in bodo začele veljati v soboto, ko bodo tudi javno znana vsa imena kaznovanih oseb in podjetij na seznamu. V primeru Irana je Evropska unija že januarja uvedla naftni embargo, po novem pa je v Iran prepovedano izvažati tudi tehnologijo, ki se uporablja za obveščevalno dejavnost.

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je odobrila nadaljevanje vojaške pomoči Egiptu v višini 1,3 milijarde dolarjev. Priliv pomoči je bil decembra zamrznjen, ker je egipčansko tožilstvo začelo preiskovati več tujih in egipčanskih nevladnih organizacij, kar so Združene države predstavile kot napad na demokracijo. Obenem je tožilstvo več predstavnikom teh organizacij prepovedalo zapustiti Egipt, zaradi česar so se morali zateči na ameriško ambasado. Kljub spodrsljajem pri demokratizaciji egipčanske družbe pa želi Amerika nadaljevati 30-letno prijateljstvo, osnova katerega so visoki zneski ameriške ekonomske in vojaške pomoči Egiptu. V preteklih dneh pa smo že poročali o napovedanem glasovanju v egipčanskem parlamentu o tem, ali naj ta država sploh še prejema ameriško pomoč, saj le-ta predpostavlja močno politično odvisnost od največje svetovne sile.

Medtem se v Afganistanu oblasti soočajo z masovnimi protesti zaradi pokola, storjenega s strani ameriškega vojaka Roberta Balesa 11. marca, saj se bo kljub afganistanskim ugovorom sojenje odvijalo na ameriških tleh. Danes naj bi se omenjenega vojaka obtožilo za sedemnajst primerov umora, odvetnik vojaka pa se že pripravlja obrambo s sklicevanjem na neprištevnost. Medtem na dan prihajajo informacije o Balesovih nasilnih izpadih v preteklosti. Afganistanska javnost sicer ne verjame trditvam ameriške vojske, da je Bales zločin storil sam in da je bil razlog za to njegova neprištevnost.

Spori med Sudanom in Južnim Sudanom se nadaljujejo. Čez dva tedna se bodo odvijali pogovori med predsednikom Sudana Omarjem Al Baširjem in njegovim južnim kolegom Salvo Kiir Mayarditom, na katerih bosta poskušala urediti spor glede razdelitve naftnih profitov. V luči tega severna država obtožuje južno, da so pripadniki skupine Sudansko gibanje za osvoboditev ljudstva - Severni sektor ob pomoči vojske Južnega Sudana v sredo napadli mesto Heglig v južnem Kordofanu, ki leži v naftno bogati regiji. Vlada in vojska Južnega Sudana obtožbe zanikata ter jih označujeta za medijsko kampanjo, ki bi severu dala boljšo izhodiščno pozicijo pri medvladnih pogajanjih glede razdelitve naftnih prihodkov. Obenem Južni Sudan obtožuje Sudan, da je v procesu mobilizacije svoje vojske, kar naj bi ogrožalo bodočo varnost.

Amnesty International sporoča, da je Kuba intenzivirala nadlegovanje disidentov in aktivistov za človekove pravice. Organizacija je zabeležila 2784 primerov kršenja človekovih pravic med januarjem in septembrom lani, kar je 710 več kot v celem letu 2010. Amnesty opozarja, da kubanske oblasti pogosto za krajše obdobje zaprejo novinarje, blogerje in kritike vlade ter jim odrečejo pravico do odvetnika in obiskov družine. V ponedeljek smo že poročali o aretaciji več deset opozicijskih aktivistov, izmed katerih jih veliko pripada skupini Ženske v belem, ki zahtevajo izpustitev političnih zapornikov. Kubanska vlada se na poročilo Amnesty International ni odzvala, časopis komunistične stranke Granma pa je zapisal, da povzročajo disidenti težave, da bi papeža Benedikta XIV., ki pride v okviru latinskoameriške turneje na Kubo naslednji teden, prisilili v komentiranje dogodkov. Naj mimogrede omenimo, da bo obisk papeža v Mehiki slednjo stal 11 milijonov dolarjev.

Ko je junija lani horda 10.000 huliganov napadla splitsko gej parado z dvesto udeleženci s petardami, kamni, drugimi predmeti in solzivcem ter ranila več udeležencev in novinarjev, je policija ugotovila le nekaj več kot 100 kršitev javnega reda in miru, nekaj primerov posedovanja marihuane in neposedovanja osebnih dokumentov. Zato ne čudi, da se nekaznovana sovražna dejanja proti istospolni skupnosti na Hrvaškem širijo. Primerno mesto za to je tudi družbeno omrežje Facebook, na katerem se je 17. marca pojavila skupina z naslovom „Po ulicah Splita bo tekla kri, Gej Parade ne bo“, s tem da se v hrvaškem jeziku to rima. V samo nekaj dneh je skupina pridobila že 400 podpornikov, njen cilj pa naj bi bil opozarjanje na, kot pravijo, nedopustnost te manifestacije, ki da zastruplja njihove otroke. Predstavnica splitsko-dalmatinske policije je sporočila, da so začeli preiskavo, saj je že sam naziv skupine za policijo sporen. Govorili smo s Sanjo Juras iz hrvaške LGBT organizacije Kontra in jo prosili za komentar novega širjenja sovraštva na spletu:

Jurasova pravi, da so zaenkrat tako od vlade kot lokalnih oblasti prejeli le negativne odzive na napoved letošnjega splitskega gej pridea. Izpostavila je odziv župana Splita:

Za konec je Jurasova povabila tudi podpornike iz Slovenije, naj pridejo podpreti manifestacijo v Splitu, ki bo 9. junija:

Okrožna državna tožilka Bojana Podgorelec je v obravnavi zadeve Čista lopata na ljubljanskem okrožnem sodišču predstavila zahtevane kazni za osem obtoženih. Tožilstvo zahteva za Ivana Zidarja, Hildo Tovšak in Dušana Črnigoja eno leto in pet mesecev zaporne kazni ter plačilo kazni v višini 11.000 evrov. Najvišjo kazen tožilstvo zahteva za Tomaža Žiberta, ki je na Kontroli zračnega prometa Slovenije sodeloval pri izbiri najboljšega ponudnika za izgradnjo kontrolnega stolpa. Zanj namreč zahtevajo dve leti in osem mesecev zaporne kazni in plačilo stranske kazni v višini 20.000 evrov, za obtoženega Ivana Demšarja pa eno in zaporne kazni ter plačilo 8000 evrov stranske kazni. Preostali obtoženi Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič bi si po mnenju tožilstva zaslužili 10 mesecev zapora in 6000 evrov kazni. Zagovorniki obtoženih medtem zahtevajo oprostilno sodbo. Sojenje osmerici traja že od oktobra 2010.

Vlada je na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila izhodišča ukrepov za uravnoteženje javnih financ, s čimer naj bi se po navedbah sindikatov javnega sektorja privarčevalo 825 milijonov evrov. Z racionalizacijo materialnih stroškov bi po izračunih sindikatov tako prihranili 150 milijonov evrov, z varčevanjem na področju investicij in subvencij 175 milijonov, s prilagoditvami v javnem sektorju 250 milijonov, na področju politike trga dela in prejemkov 120 milijonov ter 130 milijonov evrov z ostalimi ukrepi. Po mnenju sindikatov so predlagani ukrepi neuravnoteženi in socialno nepravični, obenem pa kritizirajo vlado, ker ni predstavila konkretnih številk. Govorili smo z vodjo pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Dragom Ščernjavičem, ki smo ga vprašali, kateri deli javnega sektorja bodo najbolj pod udarom:



Ščernjavič sicer opozarja na preveliko zadolženost Slovenije in poziva k odgovornosti tistih, ki so zadolženost povzročili:



OFF so pripravili Boris Vasev ter vajenca Anže in Petra.



Komentarji
komentiraj >>