OFF NAPOVEDNIK

V soboto se bo uradno že drugič začel projekt »Malo mesto, največje kresovanje« v Rušah pri Mariboru. Po lanskem uspešno izvedenem projektu »Malo mesto največji kres«, ki je zajemal zbiranje lesa za največji kres, obuditve tradicionalnega pohoda z baklami in prireditev, ki jo je obiskalo čez 4000 ljudi, so se organizatorji v letošnjem letu odločili, da projekt nadgradijo. Več o akciji in količinah pobranega odpadnega lesa nam je povedal vodja projekta Boštjan Lesjak:



Berete OFF program Radia Študent, ki mu lesa nikoli ne zmanjka!

OFF PROGRAM

Ekonomski Svet Zahodne Afrike je po izrednem srečanju v Slonokoščeni obali iz svojih vrst izločil Mali ter hkrati formiral varnostne sile za posredovanje, ki pa so za zdaj še v stopnji pripravljenosti. Sankcije so odziv na državni udar, ki ga je v Maliju izvedla vojaška hunta. Uporniški vojaki, ki so prevzeli začasno oblast in se oklicali za „Narodni odbor za ustanovitev demokracije“, so sicer včeraj sporočili, da bo nova ustava zagotovila vladavino prava, osnovne človekove pravice in pluralistično demokracijo. Hkrati so se odpovedali lastni kandidaturi na prihajajočih volitvah. Ne glede na zagotovila pa obstaja upravičen dvom v demokratične namene novih oblasti. Kot odziv bo v naslednjih 48 urah delegacija afriških predsednikov poskušala preko pogajanj v Maliju obnoviti ustavni red in vrniti demokratične institucije v normalno stanje. Napovedujejo se tudi finančne sankcije. Medtem so Združene države Amerike in Evropska unija že ukinile pomoč v višini več deset milijonov dolarjev.

Pozivu Združenih narodov k umiritvi razmer na obmejnem pasu med Sudanom in Južnim Sudanom se pridružuje visoka predstavnica Evropske Unije za zunanje zadeve Catherine Ashton, ki prav tako opozarja na možnost ponovnega vseobsegajočega vojnega stanja na področju.

Po tem, ko je predsednik Južnega Sudana Sadam Kiir sporočil, da so zavzeli področje, bogato z nafto, v bližini mesta Heglig v južnem Kordofanu v Sudanu, je to sudanski predsednik Omar al Bashir zanikal. Danes pa je zanikal samega sebe in sporočil, da so nadzor nad območjem ponovno prevzele vojaške sile Sudana. Vsaka stran vztraja na svojem – Južni Sudan trdi, da so sudanske sile napadle z nafto bogato področje na njihovem teritoriju, jih odgnale in obenem prečkale mejo in milo za drago napadle z nafto bogat južni Kordofan. Sudanska stran zatrjuje, da so južnosudanske sile napadle njihovo ozemlje, zato so jih oni pregnali in napadli Zahodni zgornji Nil v Južnem Sudanu, prav tako bogat z nafto. Razmejitev obeh področij je še vedno predmet razprave med državama, zaradi bojev pa vse več ljudi zapušča svoje domove in beži v kenijska taborišča. V kenijsko Kakumo je letos pribežalo že blizu pet tisoč beguncev.

Po tem, ko so afganistanske oblasti zahtevale predčasen umik mednarodnih sil iz države, se k temu nagiba tudi ameriška javnost. Zadnja anketa časopisa New York Times in televizije CBS je namreč pokazala, da več kot polovica Američanov meni, da je potrebno umik vojske iz Afganistana izpeljati hitreje od obstoječega načrta, torej pred koncem leta 2014. Vojne v Afganistanu po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ne podpira kar 69 odstotkov Američanov.

Medtem Human Rights Watch opozarja, da je po zrušitvi talibanskega režima v Afganistanu, od katerega je preteklo že več kot desetletje, položaj žensk v državi še vedno slab. Zaradi družbenih pritiskov in pravnega reda ženske težko uidejo nasilju in zlorabam v družini, za pobeg pred nasiljem pa so celo kaznovane. Zunajzakonski spolni odnosi so označeni kot „moralni zločin“, čeprav so na primer lahko tudi posledica posilstva. Zaradi takšnih spornih „zločinov“, kjer so bile ženske v bistvu žrtve, naj bi bilo zaprtih več sto žensk. Diskriminatorna situacija se ohranja tudi pod režimom predsednika Hamida Karzaija, ki podlega pritiskom konzervativnih afganistanskih sil. Del odgovornosti bi morale prevzeti tudi mednarodne sile, predvsem Združene države Amerike, ki svoj odhod povezujejo tudi s sprejetjem zakonodaje, ki bo zagotovila enakost med spoloma, čeprav bi bilo težko reči, da so ZDA Afganistan napadle zaradi vprašanja žensk.

Shaul Mofaz je postal novi vodja največje izraelske opozicijske stranke Kadima. Na strankinih volitvah je premagal dosedanjo vodjo stranke Tzipi Livni. Livni in Mofaz sta bila v preteklosti člana stranke Likud, katere predsednik je zdajšnji izraelski premier Benjamin Natanyahu. Mofaz, bivši poveljnik vojske in obrambni minister, se je zavzel za obnovitev pogovorov s Palestinci in oblikovanje novega socialno-ekonomskega dialoga znotraj Izraela. Obenem zagovarja splošno vojaško služenje vseh Izraelcev, kar je sprožilo protest med haredimi, ortodoksnimi Judi, ki so po dogovoru zaradi študija Tore izvzeti iz služenja domovini. Glavni cilj Mofaza pa bo seveda zmaga na naslednjih parlamentarnih volitvah.

V Bagdadu se je začel letni vrh Arabske Lige, na katerem bo glavna tema pogovorov 21 arabskih držav voda. Pomanjkanje tega pomembnega vira življenja predstavlja skupni problem, saj se po Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu vodni viri izsušujejo. Srečanje voditeljev držav Arabske lige je prvo po revolucionarnih režimskih spremembah v Arabskem svetu. Spodbujanje turizma v Arbaskem svetu in nasilje v Siriji pa ostajata temi, ki bosta prednjačili na agendi.

Po ponedeljkovem zaprtju predzadnjega jedrskega reaktorja na Japonskem so slabe novice ponovno vzniknile. Včeraj so namreč opravili pregled poškodovanega reaktorja jedrske elektrarne Fukoshime in odkrili smrtonosno sevanje iz reaktorja. Iztekanje vode iz reaktorja, ki hladi sam reaktor in deluje kot ščit proti radiaciji, je povzročilo sevanje magnitude 70 sievertov na uro. Za pomislek, že 1 sievert na uro, to je enota, ki meri obseg radiacije, lahko ubije človeka. Upravniki elektrarne počasi končno priznavajo razsežnosti katastrofe. Dodajajo, da bodo za ustavitev nadaljnjega sevanja in omejitev njegovega vpliva na okolje morali iznajti povsem novo tehnologijo. Obseg sevanja ostalih dveh še huje poškodovanih reaktorjev v elektrarni pa je zaenkrat neznan, saj sta tako poškodovana, da je njuno raziskovanje trenutno nemogoče.

Medijska korporacija News Corporation Ruperta Murdocha je obtožena sabotaže svojih konkurentov s pomočjo nelegalne distribucije piratskih pametnih kartic za spremljanje plačljivih televizijskih programov milijonom uporabnikom po svetu. Avstralski časnik Financial Review je v štiriletni raziskavi ugotovil, da je korporacija za namene onemogočanja konkurence vzpostavila skrivno enoto hekerjev. Angus Grigg, novinar, ki je pomagal raziskovati sporno delovanje News Corporation, je sporočil za medijsko hišo Al Jazeera:



Piratske kartice, ki so jih prodajali na črnem trgu, naj bi druge operaterje oškodovale za več deset milijonov dolarjev, zato je avstralska vlada že napovedala kriminalistično preiskavo. Škandal je ponovno dvignil prah, ki se še ni povsem polegel od nedavnih dogodkov v Britaniji, povezanih s prisluškovanjem časopisa News of the World, ki je prav tako v lasti News corporation.

Obe največji italijanski stranki, Demokratska stranka in Ljudstvo svobode ter koalicija sredinskih strank, imenovana Tretji pol, so se dogovorile o spremembi obstoječega volilnega sistema. Glavne spremembe se nanašajo na odpravo možnosti koalicije med strankami v predvolilnem obdobju iz volilnega sistema, zvišanje vstopnega praga v parlament in obvezno najavo kandidata za predsednika vlade. Dosedanji volilni sistem je tarča kritik že vrsto let, saj državljani pri volitvah volijo koalicijo, ne pa strank samih. Stranke pred volitvami objavijo listo kandidatov, katerih zaporedje na listi razvrstijo sami. Tako volivci ne morejo voliti svojih predstavnikov, kar je do sedaj prineslo predvsem kupovanje pozicij na strankinih listah. Hkrati so stranke iz koalicije za vstop v parlament do sedaj potrebovale le 2 odstotka glasov, medtem ko nekoalicijske stranke 4 odstotke. Obstoječi prag za vstop v parlament bo enak za vse, 5-odstoten. O spremembah volilnega sistema bodo poslanci čez nekaj tednov glasovali skupaj s pričakovanimi spremembami ustave.

Mednarodna raziskava, ki jo je opravil Marketagent.com v 11 državah Srednje in Vzhodne Evrope, je pokazala, da je zaupanje Slovencev v nacionalne finančne institucije in politiko na zelo nizki ravni. Raziskava je analizirala tudi splošno zadovoljstvo z življenjem ter zaupanje v Evropsko unijo in evro. Rezultate je interpretiral Primož Logar z inštituta Marketagent.com:



Kakšno pa je mnenje Slovencev o Evropski uniji?



Izvršni odbor stranke DeSUS bo popoldne v Mariboru razpravljal o napetostih, ki se v zadnjih tednih stopnjujejo v stranki, tudi ob aferi njihovega poslanca Ivana Simčiča. Dva pokrajinska odbora sta namreč zahtevala izredni kongres stranke in zamenjavo predsednika Karla Erjavca, medtem ko je ta ob robu obiska v Rimu v torek zatrdil, da ne namerava odstopiti. Pobudo novomeškega pokrajinskega odbora DeSUS za sklic izrednega kongresa stranke, na katerem bi zamenjali Erjavca, so doslej podprli le v gorenjskem odboru. V odboru DeSUS Severne Primorske pa so v torek zahtevali, da za čas, ko je Erjavec zunanji minister, imenujejo njegovega namestnika, ki bi stranko vodil z vsemi pooblastili. Hkrati so predlagali, da redni kongres stranke skličejo takoj v začetku prihodnjega leta. Medtem je vodja poslanske skupine Franc Jurša ocenil, da je Erjavec precej prispeval k stabilnosti stranke in da mu poslanska skupina še stoodstotno zaupa.

Civilna iniciativa „Alternativa obstaja“ se je odzvala na nedeljsko razrešitev Vesne Mikolič s položaja dekanje Fakultete za Humanistične študije v Kopru s strani rektorja Univerze na Primorskem, Dragana Marušiča. Mikoličeva je bila odgovorna za kadrovsko čistko na fakulteti med leti 2009 in 2010, s katero so se znebili več profesorjev in zunanjih sodelavcev, ki niso bili v dobrih odnosih z vodstvom fakultete. Svoj pogled na razrešitev je z nami delil aktivist Alternative Obstaja, Erik Božič:



Spomnimo še na razloge na razrešitev in njen obseg. Po izjavah takratnega vodstva naj bi bili le ekonomske narave, a kot pojasnjuje Božič, so bili predvsem osebne narave in usmerjeni proti posameznikom, ki so se upali javno postaviti proti nestrokovnemu vodenju Fakultete:



ODPOVED: Off so pripravili Urh in vajenca Fiki ter Maj. Sledijo kulturne novice in Neuromoment Tomaža Z.

L svetlana