... predstavniki Sudana in Južnega Sudana so se brez mediatorja zbrali v Adis Abebi, da bi se dogovorili o rešitvi konflikta...
... Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav je dala malijskim vojaškim voditeljem 72 ur časa, da oblast vrnejo predsedniku...
... Izrael je zaostril varnostne ukrepe na svojih mejah...
...francoska policija je aretirala okoli 20 islamistov...
...sedem obtoženih v zadevi Čista lopata spoznanih za krive...
OFF NAPOVEDNIK
Med prihajajočim svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2014 bo v Braziliji, državi gostiteljici, spet dovoljeno točenje piva na stadionih. Pritiski Mednarodne nogometne zveze poleg sloganov »zdrav duh v zdravem telesu« in »s športom proti drogi« podpirajo tudi monopolizem ameriške multinacionalke Anheuser-Busch, ki trži pivo znamke Budweiser. Odkrito sodelovanje pri spreminjanju brazilske zakonodaje za potrebe kapitala Mednarodne nogometne zveze ne moti, z multinacionalko si namreč obetajo podpis donosne sponzorske pogodbe. Prepoved točenja alkohola na stadionih v Braziliji zaradi nasilnih izgredov sicer velja od leta 2003.
Žejni ljubitelji nogometa, ki se bodo na brazilske stadione zgrinjali s celega sveta, bodo prikrajšani za lokalno osvežitev domačih pivnic, svetovno nogometno prvenstvo pa tako ostaja razstavni prostor za multinacionalke.
Kakorkoli, osnovni problem morebitne dehidracije gledalcev na mundialu je s tem rešen. Že sama misel na spremljanje nogometne tekme, medtem ko po grlu tečejo kaplje vode, je nazaslišana.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer pivo teče v potokih!
OFF PROGRAM
Predstavniki Sudana in Južnega Sudana so se zbrali v etiopski prestolnici Adis Abebi, da bi se dogovorili o rešitvi konflikta in preprečili morebitno vojno med državama, vendar še vedno čakajo na prihod mediatorja Afriške unije, Thaba Mbekija. Mbeki bi se moral pogovorov udeležiti že včeraj, svoj prihod pa je iz neznanih razlogov preložil na soboto. Državi se medsebojno obtožujeta napadov na naftna polja na svojih ozemljih. Boji najbolj ogrožajo približno 16.000 sudanskih beguncev, ki so se iz gorovja Nuba zatekli v begunsko taborišče Džida v južnosudanski državi Zahodno-zgornji Nil.
Medtem je Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav malijskim vojaškim voditeljem dala 72 ur časa, da oblast vrnejo predsedniku Amadou Toumani Toureju, katerega vladavino so strmoglavili prejšnji teden. V nasprotnem primeru jim grozijo sankcije v obliki zaprtja mej, zamrznitev financiranja iz regionalne centralne banke in prekinitev diplomatskih stikov. Ultimat so sprejeli po tistem, ko petim regionalnim voditeljem zaradi spopadov ni uspelo pristati na letališču v malijski prestolnici Bamako, kjer so se želeli sestati tako z odstavljenim predsednikom in opozicijo kot tudi s predstavniki vojske. Vojaški udar v Maliju je destabiliziral eno izmed sicer najbolj stabilnih demokracij v regiji.
Izrael je zaradi napovedanih palestinskih protestov zaostril varnostne ukrepe na svojih mejah. Ljudje v Izraelu, na Zahodnem bregu in v Gazi se spominjajo leta 1976, ko je bilo ubitih šest Arabcev, ki so protestirali proti okupaciji palestinskih ozemelj. Zaradi lanskoletnih nasilnih izgredov, kjer je bilo več protestnikov ubitih s strani izraelskih varnostnih sil, se je Izrael odločil za zaprtje mejnih prehodov z Zahodnim bregom. Medtem so na meji s Sirijo zgradili nove ograje in položili mine. Izraelske oblasti skrbi, da bi palestinski begunci in njihovi podporniki iz Libanona in Sirije skušali vstopiti v Izrael. Medtem je palestinska zapornica Hana Shalabi po 43 dneh prenehala protestno gladovno stavko. Shalabijeva, ki je bila zaprta brez obtožnice, bo po odločbi izraelskih oblasti deportirana nazaj v Gazo. 30-letna prebivalka Zahodnega brega bo morala v Gazi ostati najmanj tri leta, odločbo pa je sprejela zaradi izraelskih pritiskov, menijo v Združenju palestinskih zapornikov.
Sirija mora vzpostaviti premirje zdaj in končati leto nasilja, od sirske vlade zahteva Kofi Annan, odposlanec Arabske lige in združenih narodov za Sirijo. Aktivisti poročajo, da naj bi bilo v četrtek v bojih po Siriji spet ubitih 20 ljudi. In kljub nedavnim obljubam sirske vlade, da bodo sprejeli mirovni načrt, se to žal v praksi še ni udejanjilo. Medtem pa je Velika Britanija napovedala, da bo z dodatnimi finančnimi sredstvi, in sicer s 500.000 funti, pomagala sirskim opozicijskim skupinam znotraj in zunaj države. Zunanji državni minister William Hague trdi, da naj bi bila denarna pomoč namenjena zgolj v humanitarne namene nasprotnikom režima predsednika Asada ter kot podpora k zbiranju dokazov o grozodejstvih in uskladitvi protestov in ne oborožitvi opozicije.
Več kot 20.000 obtoženih najstnikov v Kašmirju se mora udeleževati sodnih obravnav, o katerih so obveščeni tik pred zdajci. Najstniki, ki so obtoženi metanja kamnov v indijske varnostne sile, ki so skušale zatreti protivladne proteste, so po mnenju aktivistov za otrokove pravice žrtve nadlegovanja, ki vpliva na njihovo duševno zdravje. Policisti najstnikom grozijo, da bodo aretirani, če se ne bodo udeleževali obravnav. Lani so sicer indijske oblasti zatrdile, da bodo mladoletniki, vpleteni v manjša kazniva dejanja, oproščeni, vendar jim pregon kasneje ni ušel.
Francoska policija je aretirala okoli 20 islamistov. Večina aretiranih prihaja iz Toulousa, kjer je Mohamed Merah nedavno ubil sedem ljudi, njegove sostorilce pa še vedno iščejo. Operacijo so izvedli preiskovalci francoske notranje obveščevalne službe in predstavniki specialne policijske enote. Med racijo so zasegli večjo količino orožja. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy dodaja, da se bodo tovrstne operacije nadaljevale, saj naj bi te po njegovem mnenju zagotavljale varnost francoskemu narodu, dodajmo pa, da bodo predvsem pripomogle k njegovi ponovni izvolitvi na mesto predsednika Francije.
Ko smo že pri predsednikih - Sadam Husein je financiral del stroškov sojenja Slobodanu Miloševiću, je v intervjuju za radio Glas Rusije dejala Bušra Halil, pravna zagovornica nekdanjega iraškega voditelja. Odvetniki, ki so zagovarjali Miloševića, so bili zelo dragi, zato se je Husein odločil, da ga bo finančno podprl. Halilova pravi, da je Huseina zelo skrbelo kršenje zunanje suverenosti Jugoslavije.
V Bruslju pa ta teden poteka več javnih tribun na temo zaščite in upoštevanja vrednote človekovega življenja od spočetja do naravne smrti. Cilj pobudnikov razprav, predstavnikov neprofitnih organizacij iz 22 držav, med njimi tudi iz Slovenije, je analizirati odnos do življenja in povezati moči za spremembo razpoloženja proti življenju v Evropi. Pri tem se sklicujejo na pravico do življenja kot temeljno človekovo pravico.
Član poslanske skupine Evropski konzervativci in reformisti iz Poljske Konrad Szymanski je poudaril, da so poročila iz več držav EU pokazale, da Evropska komisija zlorablja davkoplačevalski denar za financiranje politik proti življenju, med drugim tudi splavov v nerazvitih državah sveta. Od evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, enega od pobudnikov tako imenovanega "Tedna življenja" in javnih tribun, ki potekajo v Bruslju, smo želeli izvedeti, kakšno je njegovo mnenje glede splava in pravice otroka in žensk:
Novinar Mladine Peter Petrovčič, ki se je že pred nekaj časa odzval na tovrstne pobude evropskega parlamenta, pa nam je glede omenjenih razprav podal naslednje mnenje:
Ljubljansko okrožno sodišče je sedem obtoženih v zadevi Čista lopata spoznalo za krive podkupovanja ali prejemanja podkupnine. Obtoženi Hilda Tovšak, Ivan Zidar in Dušan Černigoj so dobili leto in pet mesecev zaporne kazni ter denarno kazen v višini 11.000 evrov oziroma 10.000 evrov za Tovšakovo. Tomaž Žibert je bil obsojen na dve leti in šest mesecev zapora, plačati pa bo moral še 15.000 evrov denarne kazni. Ivan Demšar je bil obsojen na leto zapora in 8000 evrov kazni. Borut Farčnik in Srečko Gabrič bosta morala v zapor za deset mesecev. Farčnik bo plačal še 6000 evrov, Gabrič pa 7000. Sodišče je oprostilo Ivana Krofliča.
OFF so pripravili Maša, Petra in Janković.