Infoblok by Katja Ž.
Med tem, ko se večina študentov intenzivno pripravlja na izpite po koncu zimskega semestra, nekateri pa še popravljajo dolgove iz prejšnjega leta, je teden minil predvsem v znamenju prve obletnice tretje slovenske univerze.
V četrtek je minilo eno leto, odkar je bila ustanovljena Univerza na Primorskem. Tam trenutno študira skoraj 4400 dodiplomskih in 250 podiplomskih študentov. V prihodnjem študijskem letu nameravajo razpisati 1425 mest v prvih letnikih dodiplomskih programov, 370 mest pa v višjih letnikih. Na dodiplomski ravni nameravajo izvajati 10 študijskih programov – geografijo kontaktnih prostorov, kulturne študije in antropologijo, slovenistiko, zgodovino, management, razredni pouk, matematiko in računalništvo, predšolsko vzgojo, zdravstveno nego ter hotelirstvo in turizem. Na podiplomski ravni so predvideni štirje podiplomski programi: geografija kontaktnih prostorov, zgodovina Evrope in Sredozemlja, management v izobraževanju ter management v evropskem okolju.
Zaposleni na primorski univerzi so v minulem letu študentom in profesorjem omogočili različne izmenjave in tako vzpostavili sodelovanje s številnimi evropskimi in drugimi univerzami. V teku so pogovori za podpis bilateralnih sporazumov z univerzami v Trstu, Vidmu, Benetkah in Celovcu, posamezne članice pa že sodelujejo tudi z drugimi univerzami oziroma fakultetami.
Klub tem trditvam vodstva pa pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem pravijo, da njeni študenti zaenkrat bistvenih sprememb ne občutijo, saj so se, tako kot univerza, v tem letu ukvarjali predvsem z institucionalnimi zadevami. Velika pridobitev za študente je vsaj to, da so se z nastankom univerze lahko formalno organizirali tudi sami in ustanovili študentsko organizacijo. S tem so dobili svoje predstavniško telo na univerzitetni, lokalni in nacionalni ravni, obenem pa bo povezanost med študenti večja in sodelovanje bolj enostavno, meni predsednik ŠOUP, Sebastjan Kokl.
Ena največjih slabosti te univerze so porazne bivalne razmere za študente, saj je na Obali le en študentski dom. Fakultete in študenti so nepovezani, saj se zaposleni na fakultetah in študenti večinoma še niso privadili na skupno delovanje pod okriljem univerze. Kmalu pa se primorskim študentom obetajo lepši časi, saj bodo pri primorski študentski organizaciji organizirali mrežo za prodajanje bonov ter mnogo športnih dogodkov.
Tudi naslednja novica prihaja iz ene izmed članic Univerze na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije univerze na Primorskem postaja del velikega evropskega projekta, saj bodo v naslednjem šolskem letu začeli izvajati evropski modul z naslovom Evropske politične integracije. Evropski modul s področja politoloških študij Jean Monnet bodo izvajali predvidoma v zimskem semestru naslednjih pet let in bo pod okriljem nove katedre evropskih političnih integracij obsegal 30 ur. Študenti bodo poslušali predavanja iz zgodovine različnih poskusov združevanja Evrope in obravnavali tudi aktualne teme, kot so evropska konvencija, evropska ustava in evropska identiteta, povezave med velikimi in majhnimi ter novimi in starimi evropskimi državami. Spoznali bodo delovanje evropskih institucij, nekatere od njih pa bodo v Bruslju tudi obiskali.
Predavateljev za ta modul še vedno niso izbrali, a če pristojni ne bodo pojedli svoje besede, bodo predavali tudi gostujoči profesorji iz tujine. Fakulteti denarja zagotovo ne manjka, saj je za ta projekt od Evropske komisije dobila 15 tisoč evrov. Ta modul je eden od projektov Evropske komisije in je poimenovan po pogajalcu in mirovniku ter "očetu nove Evrope" Jeanu Monnetu. Nastal je leta 1990 in povezuje 1777 profesorjev in 250.000 študentov na skoraj 700 univerzah po vsem svetu.
Med praznovanjem prve obletnice primorske univerze pa so trdo delali tudi predstavniki študentov. Da bi uskladili sodelovanje, so predstavniki Študentske organizacije Slovenije in predstavniki države na seji sveta vlade za študentska vprašanja uskladili besedilo dogovora o sodelovanju med vlado in ŠOS pri urejanju položaja študentov. Dogovor bo sicer podpisan šele po obravnavi na prihodnji seji vlade. Glede na analizo preteklega dela sveta vlade za študentska vprašanja so študenti sklenili, da svet vlade še vedno ne dosega namena in ciljev, za katere je bil ustanovljen.
Svet za študentska vprašanja naj bi bil temeljno koordinacijsko telo, znotraj katerega naj bi vlada in ŠOS preko celostno urejali vsa področja študentske problematike. Mnogo vprašanj je še vedno nerešenih, študentje pa optimistično upajo, da bo njihova analiza pospešila delo sveta vlade.
Kljub včasih predolgi ponovoletni delovni krizi so na ministrstvu za šolstvo sklenili letni delovni načrt. Ta napoveduje nadaljevanje intenzivnega dela v skladu s cilji bolonjskega procesa. Za tristopenjski študij so na ministrstvu dobili zeleno luč, saj so dobili soglasje s predstavniki univerz in študentov. Ker je nastopila že druga faza zagotavljanja bolonjskega procesa, bodo letos več pozornosti namenjali tudi kakovosti in mobilnosti študentov. Napovedujejo še dopolnitev zakona o visokem šolstvu, s čimer naj bi čudežno ustvarili podlago za prenovo visokošolskega izobraževanja.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je zaradi te reforme zakona začela nacionalno akcijo osveščanja študentov pod geslom "Reforma zdaj. Odpri oči!". Vsebino reforme bodo v okviru akcije med drugim sporočali plakati, letaki in zloženke. Pobudo za izvedbo omenjene akcije je v okviru ŠOS podala Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, so še sporočili iz krovne študentske organizacije.
V prvih februarskih dneh, ko se je zimsko izpitno obdobje že prevesilo čez polovico in ko je zunaj pritiskal mraz, si je z vohljanjem za novicami iz študentskega življenja krajšala čas Katja Ž. Spodbujala jo je Lucija G., ki dodaja, da se bomo jutri in v sredo v univerzitetnem terminu ob dveh ukvarjali s študentskimi servisi. Jutri bomo govorili o tem, kako vsi študentski servisi ne upoštevajo dosledno določil o tem, da udeleženci izobraževanja odraslih ne smejo delati preko napotnic, v sredo pa se bomo pozanimali, kakšne napravilnosti so na študentskih servisih v preteklem letu odkrivali inšpektorji Inšpektorata za delo.
Komentarji
komentiraj >>