OFF NAPOVEDNIK

Velikonočne praznike v Evropi bo letos zaznamovalo zvišanje cen kokošjih jajc. Nova direktiva Evropske unije glede vzreje kokoši nesnic namreč prepoveduje uporabo starih in premajhnih kletk za kokoši. Po novem življenjski prostor kokoši obsega najmanj 750 kvadratnih centimetrov. Zaradi lagodnejšega življenja kokoši so bili evropski kmetje primorani vložiti sredstva v prilagoditev proizvodnje, kar se je odrazilo v znižanju proizvodnje jajc in njihovi podražitvi. V povprečju so morali evropski potrošniki letos plačati kar dobrih 77 odstotkov več za jajca kot lani. Cena jajc na Češkem se je zvišala kar za dvakrat, zato se češki ljubitelji omlet in slaščic že množično odpravljajo ta nakupovat čez mejo.

Ukrep zna prizadeti del populacije, ki za vrhunec svoje kuharske kariere navajajo vmešana jajca, in vse tiste, ki bodo danes barvali pirhe. Kako ob takšnem zvišanju cen sploh izraziti nezadovoljstvo, če je še metanje jajc v uradniška poslopja postalo drago?

Berete OFF program Radia Študent, kjer v naprednem samooskrbnem duhu priporočamo nakup prisrčne kokoške.


OFF PROGRAM

Osrednji novičarski blok ta petek pričenjamo na majhnem otoku v perzijskem zalivu. V Bahrajnu že več kot leto dni potekajo prodemokratični protesti, ki jih sunitska kraljeva dinastija al Kalifa s pomočjo inštruktorjev iz Zahoda in ostalih sosednjih sunitskih kraljevih družin s sistematičnim kršenjem človekovih pravic pogojno rečeno uspešno zatira. Z današnjimi protesti pa med drugim kraljevo oblast pozivajo tudi k izpustitvi najbolj znanega aktivista za človekove pravice, Abdulhadija al Kawaja. Al Kawaja je eden od ustanoviteljev Bahrajnskega centra za človekove pravice, pred enim letom pa je bil obsojen na doživljenjski zapor, ker naj bi domnevno koval načrte, kako iz 200-letnega prestola strmoglaviti bahrajnsko kraljevo družino al Kalifa. Za realnejši odgovor, zakaj al Kawaja sedi za zapahi, smo prosili Alo Shihabe iz bahrajnskega centra za človekove pravice.



Al Kawaja v vojaškem zaporu nadaljuje z gladovno stavko že 58ti dan. Njegovo zdravstveno stanje je že več kot teden dni kritično. Naj omenimo, da sicer skoraj nevidna država Bahrajn vsaj enkrat na leto postane središče medijske pozornosti. Vsakoletno dirko formule ena, ki se ima to leto zgoditi čez dva tedna, pa poskuša kraljeva oblast izrabiti za dokaz svetu, da je bahrajnsko ljudstvo povezano ter da so razmere v Bahrajnu normalne. Podobne načrte imajo tudi aktivisti, in sicer da svet vsaj enkrat na leto opozorijo, kaj se za kuliso dejansko dogaja v Bahrajnu, govori Ala Shihabe.



Naj na tem mestu še povemo, da so včeraj aretirali tudi Zainab al Kawaja, hčerko Abdulhadija al Kawaje, ki je pred notranjim ministrstvom zahtevala izpustitev očeta.

Separatistične težnje v Jemnu se po prodemokratičnih protestih, po katerih so odstavili dolgoletnega predsednika Ali Abdulaha Saleha, nadaljujejo. Le dan po aretaciji stotih domnevnih pripadnikov Al Kaide naj bi ta danes ponovno udarila. Napadalca, domnevno povezana z Al Kaido, sta želela izvesti samomorilski napad na zgradbo obveščevalne službe. Napad je spodletel, saj je bomba eksplodirala predčasno in ubila oba napadalca. Uporni separatisti želijo obnoviti socialistično državo na jugu države, ki jo je leta 1990 k Jemnu priključil bivši predsednik Saleh. Proti vladi se upirajo tudi šiiti na severu. Jemenska vlada želi z označevanjem upornikov kot pripadnikov Al Kaide pridobiti pomoč in simpatije mednarodne skupnosti pri boju z uporniki.

Savdski minister za šport in vodja savdskega nacionalnega olimpijskega komiteja Navaf Al Fajsal je potrdil, da Savdska Arabija ne bo podpirala žensk pri udejstvovanju v športu. Povedal je še, da ženska športna dejavnost v kraljestvu ne obstaja ter da ne bodo podpirali nobene ženske savdske udeležbe na olimpijskih igrah ali drugih mednarodnih športnih tekmovanjih.

Za posledicami srčnega napada je umrl malavijski predsednik Bingu wa Mutharika. 78-letni Mutharika je bil na predsedniško mesto prvič izvoljen leta 2004. Po ponovni izvolitvi leta 2009 so se nanj zgrnili očitki, da zatira demokratične pravice. Analitiki trdijo, da bo njegova smrt povzročila politične napetosti v državi, saj je v ustavi zapisano, da predsedniško mesto, v primeru njegove smrti, nadomesti podpredsednik. Aktualna podpredsednica Joyce Hilda Banda, ki jo je Mutharika leta 2010 izključil iz vladajoče Demokratske stranke napredka in se odločil, da bo za svojega kandidata na naslednjih predsedniških volitvah izbral svojega brata. Malavi je ena izmed najrevnejših držav na svetu, kjer približno 75 odstotkov prebivalstva živi z manj kot dolarjem na dan.

Tuareški uporniki so razglasili neodvisnost regije Azawad, ki leži na severu države Mali. V izjavi na svoji spletni strani in preko svojega tiskovnega predstavnika je tuareško Narodno gibanje za osvoboditev regije Azawad sporočilo, da so končali vojaške operacije in da bodo spoštovali meje sosednjih držav. Gibanje je poleg tega malijsko vlado obtožilo, da je skušala s stradanjem med sušami iztrebiti Tuarege. Tuaregi si za neodvisnost od Malija prizadevajo že od leta 1958, ko so pozvali k oblikovanju samostojne tuareške države. Vojaške vodje Malija, ki so nedavno prevzele oblast z državnim udarom, so za pomoč poprosile mednarodno skupnost. V katero smer se bo zadeva razpletla, lahko ugibamo na podlagi izjav predstavnikov Afriške unije in Francije, nekdanje kolonialne lastnice Malija, ki sta enostransko odločitev razglasitve neodvisnosti označili za nično.

Vojaški upravni odbor Zbora marincev je zaradi kritiziranja predsednika Baracka Obame predlagal nečastno razpustitev oficirja marincev iz vojske Združenih držav. Marinec Gary Stein je na socialnem omrežju Facebook objavil, da ne bo izpolnil ukazov predsednika, če bodo usmerjeni proti ustavnim pravicam ameriških državljanov. Steinovi zagovorniki se sklicujejo na pravico do svobodnega izražanja, ki je zapisana v prvem amandmaju ustave. A državljanska pravica svobode govora je v ameriški vojski omejena, saj je vse od državljanske vojne prepovedano kritiziranje vrhovnega vojaškega poveljnika. Zadeva je nevarna, saj gre za vprašanje vmešavanja in vladne obsodbe svobodnega izražanja v zasebni sferi posameznikov.

V Sarajevu se spominjajo dvajsetletnice začetka obleganja mesta. V spomin na 11.541 žrtev štiriletnega obleganja so na glavni ulici Maršala Tita postavili prav toliko rdečih stolov. Obleganje Sarajeva se je začelo leta 1992, ko je vojska bosanskih Srbov na sarajevska okoliška pobočja namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki jo je nadzoroval Beograd. Tankovske granate so uničile tudi okoli 35.000 stavb v mestu, med njimi je bila tudi univerzitetna knjižnica, v kateri je zgorelo 1,7 milijona knjig. Obleganje je trajalo 1425 dni in velja za najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini. Ob obletnici so se v Sarajevo vrnili nekateri domači in tuji novinarji, ki so poročali o vojni in se bodo udeležili razprave z naslovom Mediji v vojni in miru.

Mineva pa tudi 71 let od začetka napada na Jugoslavijo in bombardiranja Beograda, v katerem je slabo oborožena jugoslovanska vojska po enajstih dneh izgubila proti silam osi, Jugoslavija pa je bila prisiljena podpisati brezpogojno kapitulacijo. Po podatkih zgodovinarjev je 6. aprila 1941 umrlo okoli 20.000 državljanov Kraljevine Jugoslavije, med štiriletnimi boji z nemškim okupatorjem pa okoli 1,7 milijona ljudi.

Stavki javnega sektorja se pridružujejo tudi v zdravstvu. Po sredinem sestanku Republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega varstva, na katerem so sprejeli sklep o pridružitvi stavki javnega sektorja 18. aprila, bo sindikat danes tudi uradno napovedal vladi stavko. Zakon predvideva, da sindikati dejavnosti posebnega družbenega pomena napovejo stavko najmanj deset dni vnaprej. Glede razlogov za napoved stavke smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Zvonkom Vukadinovičom:



Pogajanja med vlado in sindikati se sicer še nadaljujejo, zasuk pa se lahko zgodi na četrtkovi seji vlade. Po napovedih naj bi vlada sprejela predlog zakona o uravnoteženju javnih financ in ga poslala v parlamentarno proceduro. S tem sindikati izgubijo možnost vplivanja na besedilo zakona. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pa nam je povedal, da se bodo o napovedi stavke odločili popoldne.

Poslanec Ivan Vogrin je izstopil iz poslanske skupine Državljanska Lista Gregorja Viranta. Odstopiti s poslanske funkcije zaenkrat ne namerava, temveč bo v Državnem zboru deloval kot samostojni poslanec. Spomnimo, da je Vogrinovo podjetje dolžno več upnikom, kar je bil razlog, da ga je svet stranke na pobudo predsednika stranke Gregorja Viranta pozval k odstopu. Vogrin je Virantu vrnil z javnim pismom, v katerem ga je obtožil odgovornosti zaradi napačne plačne reforme, s katero naj bi bil odgovoren za približno dve milijardi evrov dodatne zadolžitve države, in ga pozval k razmisleku o odstopu s poslanske funkcije.

OFF so pripravili Luka Počivalšek in vajenca Petra ter Maj.